»Nepoznavanje in posploševanje kot peskovnik za lokalpatriotske nestrpneže«
Kakšno poimenovanje bodoče pokrajine se zdi našim sogovornikom najbolj primerno? »Meni osebno se zdi pojem Pomurje najbolj primeren. Tudi zato, ker naš muzej pokriva celotno Pomursko regijo na desnem in levem bregu Mure, torej tiste novonastale občine, ki se ujemajo z geografskim pojmom Pomurje. Tudi v zgodovini, vključno pred in po času taborov, so bili nenehni stiki med prebivalstvom na obeh straneh Muri in tudi danes so. Poleg tega pa se mi zdi, da nikomur ne koristimo, če tako zelo ločujemo desni in levi breg Mure, za katero verjamem, da ne more in ne sme biti kulturna meja med ljudmi,« pravi etnologinja Jelka Pšajd.
Politiziranje pojmov
Zgodovinar dr. Ivan Rihtarič opozarja na to, da je celotna zadeva zelo kompleksna. »V zadnjih letih se pojmi politizirajo, zavestno ali tudi zaradi neznanja. Vsi pa živimo in bomo še živeli v tej čudoviti deželi ob Muri. Še naprej bodo Prleki, Štajerci, pa Marki in Goričanci, pa še Romi, Madžari in še Agleži na Goričkem. Pa morda zopet židje kot nekoč v Murski Soboti, Beltincih, Lendavi. Pa katoliki, protestanti,« razmišlja dr. Rihtarič.
»Potrebno nam je Pomurje!«
»Nič se mi ne zdi in tudi ni potrebe, da bi se meni ali nam vsem kar nekaj zdelo. Potrebno nam je Pomurje!« na vprašanje kakšno poimenovanje se mu zdi najprimernejše odgovarja umetnostni zgodovinar Janez Balažic. »če stvar aktualiziram, sem upravičeno kritičen do vsakršnih nepoznavanj, posploševanj, ki so zgleda neke vrste peskovnik za lokalpatriotske nestrpneže, ki se potem ne vem kako pririnejo najmanj do lokalnih političnih veljakov. Tolčejo se po prsih in postavljaško žugajo čez svoj plot. To pa je tudi vse. Za njih je polje konflikta polje preživetja. Zato pač nimamo nič ali pa skoraj nič od evropskih integracijskih procesov. Za denar gre in za boljše preživetje. če še naprej ne bodo razumeli in se obnašali kot vaški razgrajači, jih bo nujno in odkrito šteti za pritlehne, zlonamerne in nekooperativne, v bistvu pa za nesposobne za civilizacijsko dostojno raven dialoga,« razmišlja Janez Balažic.
