Podobnosti v šegah, plesih, pesmih, kmečkih hišah, poljedelstvu, duhovni kulturi, prehrani, dialek
V zadnjih nekaj letih pogosto prihaja do opisa Pomurja, kjer sta združena Prlekija in Prekmurje. Po klasifikaciji statističnih regij Statističnega urada RS v Pomursko regijo spada tudi nekaj občin, ki niso del Prlekije, niti Prekmurja. »V tej formuli tiči velika napaka. Kje je potemtakem teritorij dela občine Radenci, Gorje Radgone in Apač? Tudi ti teritoriji ležijo ob Muri in so torej tudi v Pomurju,saj tudi te občine prištevamo med pomurske občine,« pravi dr. Ivan Rihtarič. Do skovanke Prekmurje in Prlekija, kot nadomestilo za Pomurje je kritična tudi Jelka Pšajd. »Zdi se mi premalo obsegajoča. Kaj pa Apaško polje, ki ni Prlekija, niti Prekmurje, pa vseeno spada v Pomurje ali pa Spodnja Ščavnica, ki tudi ni Prlekija, niti Prekmurje, spada pa v Pomurje?!« V prvem desetletju po drugi svetovni vojni se je za to območje pogoste uporabljajo ime Obmurje. V pogosti uporabi pa sta danes tudi opisni imeni Prekmurje in Prlekija ali Pokrajina ob Muri.
»Po jeziku, šegah in navadah bratje…«
Kot pravi Jelka Pšajd, je bil med najbolj prizadevnimi za povezovanje Slovencev na obeh straneh Mure duhovnik, narodni buditelj in politični publicist Božidar Raič. »Z uvedbo imena Pomurje je že leta 1859 želel odvzeti Muri vlogo mejnika. Med svojimi stiki s stanovskimi kolegi in drugimi izobraženci z levega dela Mure Slovensko krajino je namreč ugotovil, da so ljudje na obeh bregovih Mure, čeprav živeči v različnih državah, po jeziku, šegah, navadah bratje, torej del istega slovenskega naroda,« pravi Pšajdova. Umetnostni zgodovinar Janez Balažic pravi, da se je sodelovanje in izmenjava takšnih in drugačnih duhovno-ustvarjalnih praks zanesljivo gosto prepletala vseskozi. »In se seveda še danes. Le da tega ne želimo ali pa ne zmoremo uvideti,« je kritičen Balažic. »Zavest o enotnem kulturnem prostoru na obeh straneh Mure se je začela oblikovati sredi 19. stoletja, uresničila po priključitvi Prekmurja h Kraljevini SHS, zaživela pa po drugi svetovni vojni, ko so bili zgrajeni glavni infrastrukturni elementi,« razlaga Jelka Pšajd.
Mura ločevala in povezovala
»Prlekija in Prekmurje sta kulturno povezani. Povezave oziroma enakosti in podobnosti se kažejo v različnih šegah, v plesih, v pesmih, v načinu gradnje kmečkih hiš, v poljedelstvu, v duhovni kulturi, v prehranjevanju, v dialektu…,« etnološke podobnosti našteva Jelka Pšajd. Pomembna vlogo pri oblikovanju identitete pokrajine ima prav gotovo reka Mura. »Reka Mura je v zgodovini ločevala pa tudi povezovala ljudi z obeh strani. V Avstro-Ogrski monarhiji je bila reka Mura mejna reka, če odmislimo preskakovanje mejne črte čez Muro na levi in desni breg. Še danes sega občina Tišina na desni breg Mure pri Radencih, saj je še vseh pet Murinih indunacij kot tišinska občina. V gozdovih ob Muri so mejni kamni iz časa cesarice Marije Terezije na desnem in levem bregu,« razlaga dr. Ivan Rihtarič. Ti mejni kamni so bili tudi osnova za poznejšo in današnjo občinsko, politično in katastersko razdelitev. »Reka Mura je vsekakor tudi povezovala ljudi ob njej, preko posestnih,sorodstvenih in verskih vezi,« še pravi dr. Rihtarič.
Raznolikost kot bogastvo
Ob podobnostih je pomemben tudi pogled na raznolikost kot element, ki bogati določeno pokrajino. »Bogastvo v tem, da nas zaznamujejo svojske zgodovinske in bivanjske razlike, raznoterosti, ki se zlivajo v edinstveno regionalno pojavnost. Pomurje je most med številnimi narodi, Madžari, Hrvati, Nemci, Slovenci... Je prostor sobivanja tolikerih duhovnih in verskih praks, da je človeku v resnici hudo, ko vidi s čim se igrajo politiki,« pravi umetnostni zgodovinar Janez Balažic.
