Holokavst je dobesedno izbrisal judovsko skupnost v Sloveniji, ki je bila najštevilčnejša prav v Prekmurju. Preživeli in njihovi potomci obžalujejo, da se nikoli niso imeli priložnosti vrniti, da bi razčistili s svojo preteklostjo.

Po vrnitvi v Lendavo ob koncu druge svetovne vojne, so preživeli Judje vsem tistim, ki holokavsta niso preživeli, postavili spomenik, saj umrli svojih grobov enostavno niso imeli. V Prekmurje se je iz Auschwitza vrnila le desetina interniranih Judov, ki pa zaradi nacionalizacije tu niso dolgo ostali.

Zadnja leta še živeče prekmurske Jude in njihove potomce po vsem svetu išče zgodovinar Dejan Süč. »Ko obiskujem te ljudi in njihove potomce, vedno zasledim na neko obžalovanje, da se nikoli niso imeli zares priložnosti vrniti domov, da bi razčistili, vsaj s svojo dušo, njihovo preteklost,« pravi Süč.

Holokavst se je začel z majhnimi nestrpnostmi, zato opozorilo na aktualno nevarnost sovražnega govora

Življenje judovske skupnosti pri nas je zaustavila že trianonska pogodba po prvi svetovni vojni, po holokavstu pa je ta dobesedno prenehala obstajati. Pahor je opozoril, da se je holokavst pričel z majhnimi nestrpnostmi in zato opozoril na nevarnost sovražnega govora ali celo hujskanja k nasilju, ki je zadnja leta vse preveč normalen del našega življenja.

»Vsi mi, zlasti tisti, ki imamo javno besedo, se moramo vzdržati vsake besede in vsakega ravnanja, ki bi ga kdo lahko razumel kot žaljivo,« je na judovskem pokopališču v Dolgi vasi povedal Pahor.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor

Opekarna, dežnikarna in hoteli, pa tudi prva hranilnica

Sledi judovske skupnosti, ki je bila najštevilčnejša v Lendavi, so vendarle še vedno vidne. Judje so bili namreč gonilna sila gospodarstva v začetku 20. stoletja, v Lendavi postavili so opekarno, dežnikarno in prve hotele v Prekmurju.

»Hotel Dobray v Murski Soboti, pa današnji hotel Krona, ki je danes mestna hiša v Lendavi, to je vse bilo v judovskih rokah. Ključno so prispevali tudi k ustanovitvi prvega denarnega zavoda v Prekmurju, torej dolnjelendavske hranilnice,« poudarja Süč.

Zgodovinar Dejan Süč

Posebno pismo za preživele interniranke taborišč smrti

Edino še živečo Judinjo iz Prekmurja Eriko Fürst, ki je bila interniranka v Auschwitzu, je predsednik pozval, da še naprej današnjim generacijam sporoča svoje grenke izkušnje. Fürstovi je Pahor, tako kot drugim preživelim internirankam taborišč smrti iz Slovenije, letos napisal posebno pismo. »Vem, so ta pripovedovanja prepletena z neomajno vero, da s primernim ravnanjem in dostojanstvom, naše otroke lahko zavarujemo, da bi se to ponovilo,« je povedal Pahor.

Še vedno brez točke spomina na slovenske žrtve v Auschwitzu

Lendavska sinagoga in spomenik na judovskem pokopališču sta edini točki v Sloveniji, kjer se lahko spominjamo žrtev holokavsta. »Se pa postavlja vprašanje, zakaj po vseh teh letih, še vedno nimamo točke spomina, ne samo na lendavske Jude, ampak na vse žrtve Auschwitza v Auschwitzu,« je ob robu današnje slovesnosti povedal direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor Boris Hajdinjak.

S spleta

Komentarji (2)

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.
krobikar1

Sakši keden odi po Prekmurji. Se to ne da opraviti virtualno, če smo najbole okužena pa že itak nerazvita regija? Bojim se za njegovo zdravje pa zdravje ekipe, ka se tak izpostavlja,... Samo poven!

SaO

Paradoksalno. Isto zaj delajo Judje nad Palestinci. In te glij Židi opozarjajo na holokavst. Smešnica.

Starejše novice