Po svetu in v Sloveniji danes obeležujemo svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. 27. januarja 1945 je Rdeča armada osvobodila nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau.
Žrtev holokavsta se danes spominjamo po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Predsednik republike Borut Pahor je danes položil venec k spomeniku žrtvam nacifašističnega nasilja na judovskem pokopališču v Dolgi vasi, že v torek so v imenu predsednika vlade Janeza Janše spominski venec položili na judovskem pokopališču v Ljubljani.
Predsednik republike je medtem že prejšnji teden obiskal Eriko Fürst, edino še živečo Judinjo iz Prekmurja, ki je preživela grozote taborišča v Auschwitzu.
Obletnica osvoboditve taborišča, ki je bilo največje in najhujše nacistično koncentracijsko taborišče med drugo svetovno vojno in danes leži na ozemlju Poljske, se v svetu od leta 2006 obeležuje kot svetovni dan spomina na žrtve holokavsta.
Ubili med 1,1 in 1,5 milijona ljudi
V Auschwitzu je med drugo svetovno vojno v plinskih celicah ali poskusih nacističnih znanstvenikov umrlo med 1,1 in 1,5 milijona ljudi, pretežno Judov. V holokavstu je umrlo skupaj okoli šest milijonov Judov. V nacističnih in fašističnih koncentracijskih taboriščih je bilo zaprtih tudi 63.000 slovenskih internirancev. 12.000 se jih nikoli ni vrnilo.
Ko so vojaki Rdeče armade pred 76 leti vstopili v taborišče, so odkrili 600 trupel zapornikov, ki so jih nacisti ustrelili v zadnjem hipu. Vojaki so lahko rešili le 7650 bolnih in izčrpanih taboriščnikov.
Okoli 58.000 taboriščnikov so nacisti med umikom odpeljali iz taborišča in jih poslali na "pohod smrti". Večina jih je umrla v mrazu, ali pod streli stražarjev. Tiste, ki so pohod preživeli, so nacisti na odprtih tovornih vagonih poslali v taborišča v notranjosti Nemčije.
Več kot 1300 se jih ni vrnilo
Iz tedanje Jugoslavije je prvi transport z 22 Slovenci, pripadniki NOB s Prevalj in Gorenjske, v Auschwitz prispel 28. septembra 1941. Največji transport iz Slovenije je v Auschwitz prispel 10. avgusta 1942 iz Celja, ko so v to zloglasno taborišče deportirali 333 žensk in 118 moških.
Holokavst je močno zaznamoval človeško zgodovino in zaradi nacistične in rasistične politike je izginilo približno šest milijonov evropskih Judov, umirali pa so tudi drugi po prepričanju nacistov manjvredni narodi in ljudje, kot so invalidi, homoseksualci, Romi, Sinti ter Slovani.
