Potuj kot prostovoljec je program, primeren za vsakogar, ki želi na svojem potovanju skozi prostovoljstvo doživeti pravo Afriko, pri tem pa pomagati otrokom, deliti svoje znanje, čas in izkušnje. To pot je ubrala tudi prekmurka Barbara Zadravec iz Gomilic
Gambija je ena od revnejših držav v Afriki. Ljudje se večinoma preživljajo s kmetijstvom, živijo v hiškah brez vode in elektrike, kuhajo zunaj na oglju, po vodo pa morajo hoditi več minut v eno smer.
"Ljudje so zelo revni, naučili so se preživljati s tem, kar imajo. Je pa kljub temu Gambija država v razvoju. Ima čudovite turistične destinacije in različne bungalove. Sploh na zahodu države se razvija turizem, Gambija ima namreč čudovite plaže," pravi Barbara Zadravec, ki se je po končani Srednji kemijski šoli v Rušah zaposlila v Leku.
Želela biti v okolju nasmejanih ljudi
Toda delo, ki ga je sicer zelo rada opravljala, ji ni dalo notranjega zadovoljstva. Vedela je, da mora zamenjati okolje.
"Vedno se trudim razmišljati pozitivno, zato mi ogromno pomeni okolje, v katerem preživljam čas in ljudi s katerimi ga preživljam. Zelo sem si želela biti v okolju pozitivnih, nasmejanih ljudi. Želela sem pomagati drugim in vedela sem, da dokler bom vsak dan hodila v službo in ostajala v enakem okolju, ne bom naredila kaj veliko v tej smeri. Zato sem se odločila, da dam odpoved"
Pogumna poteza, za katero pa ni potrebovala veliko časa. Vedela je namreč kaj želi, vedela je, da si želi pomagati drugim. Zakaj?
"Ker me to veseli. Po tem, ko sem v službi dala odpoved, sem razmišljala kam bi se podala naprej. Vsekakor sem imela željo delati nekaj v sklopu humanitarne pomoči ljudem. Misel na to, da pomagam ljudem, ki so res potrebni pomoči, mi je pomenila ogromno ter mi bila v veselje in zadovoljstvo"
Pomoč v lokalni šoli
Sama je mnenja, da se vse zgodi z določenim namenom. Obdobje, ki ga je preživela v službi vidi kot pomembno za njen osebni razvoj in nadaljnje odločitve. Prostovoljcem v Gambiji se je pridružila v začetku septembra, poleg nje so tam še štirje. Njeno delo je pomoč v eni izmed lokalnih šol.
"Vsako jutro, od ponedeljka do petka se zjutraj ob 8.30 uri z lokalnim avtobusom odpravimo v šolo. Pouk poteka od 9.00 do 12.30 ure. V tej šoli so otroci razdeljeni v tri skupine in v vsaki je ena učiteljica. Naše delo tukaj je, da smo v pomoč učiteljici ter da po najboljših močeh pomagamo otrokom pri učenju"
Barbara je z ostalimi prostovoljci tako pripravljala različne naloge za starejše skupine, za najmlajše pa so pripravili učenje številk, črk, prepoznavanje barv in različnih objektov, branje pravljic in veliko likovnega ustvarjanja ter zabavnih programov.
"Otroci so zelo veseli naše pomoči. Vsakič, ko pridemo tja, začnejo kar skakat in plezat po nas. Ko se te nekdo tako razveseli, je to zares neprecenljiv občutek. Otroci so nasmejani, zmeraj dobre volje in polni energije. Tudi sicer so ljudje v Gambiji vedno nasmejani in z razlogom pravijo, da je to dežela nasmejanih ljudi"
Plastenka z vodo spremeni dan
Že najmanjše pozornosti in malenkosti otrokom polepšajo dan.
"Enemu otroku podariš svinčnik ali daš bombon in mu pričaraš nasmeh na obraz. Spet drugemu daš plastenko z vodo in sploh ne moreš verjeti, kako lahko tako majhna gesta spremeni njegov dan"
Kot pravi sama, se želi v Gambijo, potem ko se bo vrnila domov, ponovno vračati. Za to bo imela še dodaten razlog, saj se je odločila za botrstvo enemu izmed otrok.
"Pred kratkim sva se s fantom odločila, da postaneva botra enemu izmed otrok iz šole, v kateri pomagamo, tako da upam, da ga bova lahko vsaj enkrat na leto obiskala. Oba se že zelo veseliva tega, da bova skupaj potovala, pomagala otrokom in skupaj doživela vse čare te dežele"
