Predsednik Pomurske gospodarske zbornice vidi razvoj regije predvsem v izkoriščanju geostrateškega položaja ter strokovnem kadru, ki ga v pokrajini ob Muri primanjkuje.
Pomurska mala in srednje velika podjetja so najtežavnejše obdobje gospodarske krize navkljub pomanjkanju dokapitalizacijskih sredstev prebrodile. V letošnjem prvem polletju je poslovanje gospodarskih družb po besedah predsednika pomurske obrtne zbornice »stabilno ampak težavno«, izstopajo pa predvsem podjetja, ki so izvozniki na stabilne trge Nemčije, Avstrije ter Švice.
Kapacitete dela še vedno nezapolnjene
Poslovno leto 2010 so pomurske družbe v povprečju zaključile z dobičkom, povišali so se tudi kazalniki donosnosti, pri čemer so prednjačile predvsem uspešne manjše – mikro družbe. Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice - PGZ je glede poslovanja v pomurski regiji v letošnjem poslovnem letu izpostavil predelovalne dejavnosti, kamor se uvrščajo kovinska, predelovalna, elektro ter živilsko predelovalna industrija. » Nova naročila v nekaterih podjetij tudi že presegajo njihove zmogljivosti. Generalno gledano pa še vedno podjetja delajo s 70-80 odstotkov razpoložljivih kapacitet,” meni Grah. Gradbeni sektor se v tem trenutku še vedno ubada s kroničnim pomanjkanjem novega investicijskega kapitala, pomanjkanje naročnikov pa se odraža tudi pri nizkih cenah na javnih razpisih.
V prvih petih mesecih več blagovne menjave v primerjavi s prejšnjim letom
Po podatkih PGZ je bilo v letu 2010 sproženih 19 stečajnih postopkov, v letošnjem tekočem poslovnem letu pa do 23. avgusta 18 stečajev. “Podjetja izpostavljajo kot velik problem 'ne' prožen trg delovne sile ob visokih obremenitvah stroškov dela, slabo likvidnost in plačilno nedisciplino ter oteženo dostopnost do že itak dragih virov financiranja,” dodaja direktor PGZ o številnih stečajnih postopkih, vendar se z letošnjimi 421 milijoni evrov blagovne menjave, ki jih je pomurska regija zabeležila v prvih petih mesecih, prikazuje izboljšanje na področju poslovanja za 12 odstotkov primerjavi z lanskim obdobjem. V registru poslovnih subjetov je moč zaznati porast novoregistriranih podjetij v letošnjem letu, 120 pa je novih samostojnih podjetnikov posameznikov.
Dodana vrednost zaposlenega skoraj dvakrat nižja od slovenskega povprečja
Največja težava regije ostaja še vedno nizka dodana vrednost na zaposlenega, ki najbolj odstopa prav v pokrajini ob Muri. Dejstvo je, da ima 500 podjetij s skupno pet tisoč zaposlenimi dodano vrednost na zaposlenega pod 20 tisoč evrov, kar nas po povrečju (slovensko povprečje 36.044 evra) postavlja v ozadje po kazalnikih gospodarskega razvoja v Sloveniji. Stroški dela v dodani vrednosti omenjenih podjetij predstavljajo skoraj 70 odstotkov vseh stroškov, kar je po besedah Graha na pragu finančne rentabilnosti in vzdržnosti.
Izkoriščanje geostrateškega položaja regije
“Razvojni potencial in posledično dvig dodane vrednosti se pričakuje predvsem v podjetjih, ki že sedaj vlagajo v raziskave in razvoj novih produktov in procesov predvsem pa tistih, ki bodo na račun Razvojno Raziskovalnega dela tudi pridobila dodatne subvencije države ( Razvojni centri gospodarstva ),” dodaja Grah. Prestrukturiranje in posledično dvih dodane vrednosti predsednik PGZ vidi predvsem preko transformacije tradicionalnih panog in razvoja novih, ki temeljijo na ustvarjalnosti, avtohtonosti, inovativnosti in novih tehnologijah, izkoriščati pa je treba tudi primerjalno prednost – geostrateški položaj regije, ki je umeščena tako, da v premeru 300 kilometrov dosegamo 12 milijonov potrošnikov in kar 8 velikih evropskih univerz. “Pri vsem tem pa se moramo zavedati, da je največja perspektiva ustrezno usposobljen ter motiviran kader, ki je generator razvoja vsake regije in panoge. Žal pa pri nas opažamo velik strukturni primanjkljaj tehničnega kadra,” še pojasni Grah.
