Na Sobotainfo nadaljujemo s serijo spoznavanja ljudskega izročila in šaljivih »coun«, s katerimi se Pomurci šaljivo kličejo in poimenujejo prebivalce sosednjih vasi. Tema današnjega prispevka so »žlicarji«
Del panonskega območja in njegovih kulturnih značilnosti je tudi prekmurski govor oziroma govori, ki se na tem področju pojavljajo. Ustna folklora domačih imen in poimenovanja krajev je še vedno živa, kot so še vedno znane šaljivke, zbadljivke ali »coune« za prebivalce posameznih vasi. Tokrat bomo pojasnili, zakaj so prebivalce Bratoncev zbadali z »žlicarji«.
Jedli so z žlicami, ko so v okoliških krajih še jedli z rokami
Šaljiv in posmehljiv izraz si ga lahko razlagamo na več načinov. Tako nam je Turistično društvo Bratonci, ki je znano po pohodih in krapcih, pojasnilo, da so »Bratončane okoliški prebivalci imenovali tudi žličarji, saj naj bi jedli z žlicami, ko so v okoliških krajih še jedli z rokami«.
Eno izmed razlag pa najdemo tudi v knjigi Bogdan A. Novaka – Zaletenci, ko gredo Zaletenci v Bratonce »žito mlatit« in se čudijo pripomočku, ki ga pri malici uporabljajo v Bratoncih. Gre za šaljenje na račun dejstva, da se delajo »fini«, ker jejo z žlicami ali tudi da se zaradi uporabe »žlic« imajo za gospodo.
Med prvimi izdelovali lesene žlice
Sicer je že v Bratoncih rojen pisatelj Števan Kühar v svoji knjigi pisal, kako so v Bratoncih med prvimi v okolici izdelovali in »krivili« lesene žlice, tako so tudi prvi vedeli kako se uporablja žlice.
Nekoliko »mlajši« prebivalci so kasneje nadgradili to zgodbo in so nam povedali, da so se tako lahko na podlagi zapisanega začeli hvaliti s tem, da so prvi jedli z žlicami, medtem ko so v okolici še vedno jedli z rokami.
Bogata preteklost Bratoncev
Človeška dejavnost na območju današnjih Bratoncev je s posameznimi odlomki lončenine izpričana tudi za obdobje starejše in mlajše železne dobe, antike, zgodnjega kot tudi visokega srednjega veka, kar dokazuje kontinuiteto življenja na tem območju Bratoncev do dandanes. Vas Bratonci je bila sicer prvič pisno omenjena že leta 1322. Med Beltinci in Bratonci naj bi vodila stranska rimska cesta, kar potrjujejo topografski posnetki in najdbe – rimski srebrnik in rimski obcestni kamen.
