Nekoč je Mura poganjala sto mlinov, danes pa je od teh starih mogotcev ostal le še Babičev mlin. Gre za kombinirani mlin, kar pomeni, da je mlinarska hiša na kopnem, vodni pogon pa na Muri.
Mlinarska tradicija družine Babič sega v leto 1912, ko je Vladimirjev oče Jožef kupil v celoti plavajoči mlin v Veržeju. Usoda mu ni bila naklonjena, saj je je požar leta 1927 mlin popolnoma uničil. Babičevi so se lotili gradnje in v enem letu na istem mestu postavili nov mlin. Zgradili so mlin, ki se je razlikoval od prejšnjega, saj so mlinarska hišica postavili na kopno, na čolnih (kumpih) pa se je vrtelo mlinsko kolo. Za prenos pogonske sile je služila jeklena vrv.
Tudi temu mlinu usoda ni bila naklonjena, saj je visoka voda odnesla čolne in mlinsko kolo. Družina Babič je bila leta 1947 ponovno primorana zgraditi novega. Z modernizacijo je mlin dobil elektriko, vodna kolesa pa v sušnih mesecih pomaga poganjati tudi elektromotor. Jožeta Babiča je kasneje nasledil sin Mirč.
Leta 1990 je mlin doletela nova nesreča. Narasla Mura je ponoči odtrgala vodno kolo in ga odnesla. Začela se je gradnja že četrtega Babičevega mlina. Po le treh mesecih se je kolo ponovno začelo vrteti.
Vladimir Babič je nasledstvo mlina, ki je je zaščiten kot tehniškokulturni spomenik, predal hči Karmen Babič. Mlinsko kolo se bo odslej vrtelo brez Mirča, saj se je zanj življenje sinoči žal končalo.