Telovska procesija je vpisana v register nesnovne kulturne dediščine.
Telovska procesija je bila vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine, s čimer je pridobila pomembno nacionalno priznanje kot del žive verske in kulturne dediščine.
Ob tej priložnosti je v Plečnikovi cerkvi v Bogojini potekala tiskovna konferenca, na kateri so sodelovali predstavniki Župnije Bogojina, TIC Moravske Toplice, Pomurskega muzeja Murska Sobota ter lokalne skupnosti.
Pomen in potek telovske procesije
Telovska procesija v Bogojini je z vpisom prepoznana kot pomemben del žive verske in kulturne dediščine. Procesije obeležujejo praznik svetega rešnjega telesa in krvi, ko verniki po maši v sprevodu ob petju, branju evangelijev in blagoslovih hodijo okoli cerkve ali po kraju.
Njihovo osrednje jedro predstavljajo štirje na prostem postavljeni oltarji, bogato okrašeni z zelenjem in cvetjem, kjer potekajo molitve za blagoslov ljudi, narave in skupnosti.
Katoliška Cerkev tejlovo praznuje povsod po slovenskem ozemlju, na četrtek po nedelji Svete Trojice in je premakljiv praznik. Praznovanje obsega slovesno péto mašo in procesijo. Značilno je, da ima vsaka pokrajina, domala vsaka župnija, posebnosti pri praznovanju.
Telovske procesije se na ta dan v vsaki škofiji oziroma župniji na ta dan vršijo po različnih obredih in navadah, ki so lastni kraju praznovanja.
Razvojni vidik in pobuda za vpis
Na novinarski konferenci so sodelovali Andrej Lažeta, župnik Župnije Bogojina kot nosilec vpisane enote, Janja Bürmen iz TIC Moravske Toplice, ki je bil pobudnik vpisa, etnologinja Jelka Pšajd iz Pomurskega muzeja Murska Sobota kot strokovna podpora pri vpisu, ter Jure Jurinič, organist, župljan ter predstavnik KUD Jožef Košič Bogojina. Zbrani so predstavili pomen procesije, postopek vpisa ter vlogo različnih akterjev pri ohranjanju dediščine.
Janja Bürmen iz TIC Moravske Toplice je podarila ozadje za pobudo vpisa v register in ob tem poudarila:
»Za razumevanje pobude za vpis je ključno širše razvojno izhodišče destinacije Moravske Toplice, ki svojo identiteto gradi na trajnostnih načelih.
Destinacija Moravske Toplice je vključena v Zeleno shemo slovenskega turizma, nacionalni model kakovosti, ki na področju trajnosti poudarja tudi vlogo kulture kot temeljnega nosilca prepoznavnosti identitete prostora.
V tem okviru je ohranjanje kulturne dediščine ena ključnih nalog destinacije, pri čemer vpis v Register nesnovne kulturne dediščine ne pomeni zgolj priznanja, temveč tudi odgovornost skupnosti za njeno aktivno varovanje.«
Na podlagi teh izhodišč se je ob strokovni podpori Pomurskega muzeja Murska Sobota in tesnem sodelovanju z Župnijo Bogojina kot enota za vpis izbrala Telovska procesija kot najbolj reprezentativen izraz dediščine in je bila pripravljena vloga za vpis Telovske procesije v Register nesnovne kulturne dediščine, ki ga vodita nacionalni Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine Slovenski etnografski muzej pod okriljem Direktorata za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo.
Sakralni pomen in simbolika procesije
Andrej Lažeta je poudaril sakralni pomen telovskih procesij, ki izhajajo iz srednjeveških praks in sodijo med najslovesnejše oblike javnega izražanja vere. Izpostavil je simboliko procesije, v kateri sodelujejo duhovnik z Najsvetejšim, ministranti, pevci in verniki, ter pomen štirih oltarjev kot postaj skupne molitve in blagoslova. Spremljajo jih petje evharističnih pesmi, branje evangelijev in blagoslovi.
Obenem je opozoril, da se telovske procesije po Sloveniji razlikujejo glede na lokalne posebnosti.
Navaja, da so telovske procesije pomemben del praznovanja praznika svetega rešnjega telesa in krvi, s katerim katoliška skupnost obuja spomin na evharistijo in Kristusovo navzočnost v hostiji in vinu.
Osrednji del procesije predstavljajo štiri postaje pri oltarjih na prostem, ki so okrašeni z zelenjem in cvetjem ter simbolno usmerjeni na vse štiri strani neba. Pri vsakem oltarju se bere evangelij in moli za blagoslov ljudi, domov, polj in celotne skupnosti.
Posebno slovesnost dajejo procesiji tudi simbolni elementi, kot so križ, bandere, nebo (baldahin) in monštranca z Najsvetejšim, ter sodelovanje otrok, ki posipajo cvetne lističe.
Dediščina in njen pomen danes
Kljub prekinitvam v času po drugi svetovni vojni so telovske procesije v zadnjih desetletjih znova zaživele v javnem prostoru. Danes predstavljajo pomemben izraz verske in kulturne dediščine, ki povezuje skupnost, krepi občutek pripadnosti ter se prenaša na mlajše generacije tudi ob sodelovanju različnih lokalnih skupin in društev.
Jelka Pšajd je predstavila stroge strokovne vidike vpisa ter pomen dokumentiranja in varovanja nesnovne dediščine.
Poudarila je, da bogojanska telovska procesija sodi med podeželske procesije, kjer se slovesnemu sprevodu pridruži človekova pobožnost, prošnja za blagoslov polja, vinogradov in vsega človeškega dela.
Obenem je opozorila, da se telovske procesije po Sloveniji razlikujejo glede na lokalne posebnosti, pri čemer se prepletata versko katoliško obredje in ljudska tradicija, verovanje. Čeprav gre za izrazito verski dogodek, procesije vključujejo tudi elemente ljudske tradicije, kot so krašenje poti, oltarjev in domov ter predkrščanskih elementov o zaščitni moči blagoslovljenega zelenja in cvetja.
Jure Jurinič pa je opozoril na pomembno vlogo cerkvenega petja ter dediščino pesmi organista Ignacija Maučeca. Lokalna posebnost v Bogojini je namreč tudi pritrkavanje in petje cerkvenih pesmi organista Ignacija Maučeca.
