Včeraj na pepelnično sredo se je začel 40-dnevni post, ki pa ni le odrekanje telesnim užitkom, pa naj jih pojmujemo kot hrano in pijačo ali pa kot drugo razvado. Post je čas priprave na Veliko noč in je zato čas premišljevanja, poglobitve vere in opravljanja dobrih del. Človek naj bi se ozrl sam vase in težil k spremembam na bolje.
Post v preteklosti veliko bolj strog kot danes
V Katoliški cerkvi je za pepelnično sredo značilen obred pepeljenja, ko duhovniki posujejo vernikom na glavo pepel. Sicer pa je bil post v preteklosti veliko bolj strog kot je danes. Ne le odpoved mesu in mastni hrani, nekoč v času strogega posta ni smelo biti niti kreganja ali kletvic.
»Pa tudi nobene ljubezni, bog ne daj kakšne telesne ljubezni, če si bil sveto zapisan temu postu, če si ga spoštoval, nam je povedal Milan Zrinski poznavalec ljudskih šeg in običajev.
Post je bil pravzaprav prepoved in zapoved, ki je velevala tudi lepo obnašanje, nič kletvic, grdih besed, prerekanja, kar je vplivalo tudi na odnose med ljudmi. Tudi otroci so se morali v času posta lepo obnašati.
Danes se post bolj povezuje z zdravjem, kot z odrekanjem
Zdaj pa je sodobni ritem življenja vse spremenil, tako se post danes bolj povezuje z zdravjem, kot z odrekanjem.
»Ker vseeno imamo neke določene, včasih nezdrave navade, tudi razvade, ki jih je dobro včasih malo prekiniti in pa s kakšno dieto takšne ali drugačne vrste malo popraviti.«
Kar se pa tiče medsebojnih odnosov, bi morali ta post popolnoma prenoviti, dodaja Zrinski.
Med verniki se je ohranilo pepeljenje
Tako so običaji postenja bolj ali manj pozabljeni. Predvsem med verniki pa se je ohranilo pepeljenje. Gre za obed, pri katerem duhovnik verniku na glavo posuje pepel. To je znamenje minljivosti in pokore.
»To, kar je sedaj tukaj pepel, je bila lansko leto še oljčna vejica, ki smo jo blagoslovili na cvetno nedeljo. Se pravi, da je postni čas tudi čas sprememb,« nam pojasni Goran Kuhar stolni župnik.
Popravke v življenjskem slogu načrtuje tudi duhovnik, ki se je letos odločil, da bo poleg duhovnega posta in telesnega posta v hrani, tudi malo več gibanja, to je tisto, kar mu v tem trenutku manjka pravi. In podobno lahko štirideset dni posta vsak dojema drugače in žrtvuje nekaj, brez česar si sicer ne predstavlja dne.
