MIKK-ova gostilnica je odprla svojo letno rezidenco na sončni strani murskosoboškega gradu v idiličnem ambientu mestnega parka, z novimi atrakcijami pa bo poskrbljeno tudi za najmlajše.
MIKK-ovci so v sodelovanju z Društvom ZOS pripravili celodnevno kreativno permakulturno delavnico, ki so se je udeležili tudi učenci OŠ IV Murska Sobota ter njihovi učitelji. Poskrbeli so tudi za osvežitev MIKK-ovega vrtička, kjer so spletli dodatno vhodno gredico iz vrbovih vej, ki so jo zasadili z ognjičem, zelišči in jagodami za naše najmlajše. Na obstoječih gredicah so osvežili zemljo, posejali kakšno seme, posadili čebulo, česen in krompir ter postorili še kaj.
Osvežitev MIKK-ovega vrtička
Osvežili in zasadili so zeliščna korita na terasi ter se okrepčali z zdravimi osvežilnimi pijačami. Poleg tega vse mlade in mlade po srcu vabijo, da se jim tudi v prihodnje pridružijo pri zasaditvi sadnega vrtička in labirinta ob MIKK-ovi terasi.
Mikk-ov vrtiček in zeliščni labirint za otroke je že tako velik, da so k sodelovanju povabili tudi ekipo iz OŠ IV, da so jim pomagali. Spletli so gredo za jagode ter uredili El labirintho del Fauno panonico oziroma zeliščno sadni labirint za otroke pri Mikk-ovi poletni terasi ob soboškem gradu.
Hrane več ne prepoznamo
»Ideje so že od nekdaj, saj so že pred približno dvema letoma v sodelovanju z Mikk-om in Društvom Panonetum začeli razmišljati o tem, da v današnjih časih hrane več ne prepoznamo, prehranska samooskrba je problem pa tudi zaraščanje zelenih površin v mestu. Ljudje si več ne znamo pridelati svoje hrane ter na sploh zanemarjamo svoje osnove človekove potrebe, katere nas utemeljujejo in nam omogočajo zadovoljevati sekundarne in terciarne človekove potrebe, je povedal Samuel Friškič, Društvo ZOS.
Ne moremo si dovoliti, da bi zanemarjali hrano
Ljudje ne prepoznajo več hrane, razen, ko jo vidijo v supermarketih pakirano v plastiki z nameščeno etiketo. Tega ne želijo posebej pa ne v Prekmurju, ki je bilo vedno živilsko pridelovala regija, meni Friškič in dodaja, da si ne smemo in ne moremo privoščiti ter dovoliti, da bi zanemarjali takšno stvar kot je hrana in njena pridelava.
Idejna zasnova je plod Jakoba in Tanje Borovšak, realizarli pa so ga s skupnimi močmi z ekipo MIKK-a ter društev Panonetum in ZOS. V letošnji sezoni se tako dejavnosti na Mikk-ovem vrtičku nadaljujejo.
»Imamo čudovite javne delavce ter prijatelje, ki prihajajo pomagat. Padla je ideja, da bi Mikk-ovemu skupnostnemu vrtičku dodali še nekaj užitnih površin, ob prelepi terasi, ki je potrebovala neko popestritev«, še dodaja Friškič.
Na osveženem vrtičku je moč najti ribez, maline, čemaž, jagode ter še kakšno dišeče zelišče, dodali pa so tudi ameriške borovnice. Vse skupaj je speljano ob vijugasti poti, ki ima različne odvode, mogoče malo spominja tudi na reko Muro, ob njem pa se lahko otroci sprehodijo ter ob letnem času, ko bodo sadeži tudi zreli tudi kaj prigriznejo in se okrepčajo.
Katja Gerenčer
