Pogumni, še ne 23-letni dvojčici, ki sta pred dvema letoma prevzeli kmetijo s 25 hektarji zemlje, sta danes razširili svoje posestvo in dejavnost. Pozitivno pa zreta tudi v prihodnost.
Ko sta takrat 20-letni dvojčici Marjanca in Monika Antolin po očetovi smrti prevzeli veliko kmetijo, ju je veselje do kmečkega življenja in opravila gnalo naprej. »Nikoli nisva obupali, saj nama je že v srednji šoli bilo fajn, da sva lahko orali, opravljali kmetijska opravila ter s traktorjem odpeljali zrnje za odkup. Ogromno nama pomeni tudi podpora družine, prijateljev, nenazadnje najinih fantov,« priznata nasmejani dvojčici, ki jima je pri delu v veliko pomoč Marjančin fant Jožek in njegova družina.
Z nakupom dodatne zemlje razširili posest in dejavnost
V začetku sta se odločili prodati živino, ki jima je še ostala, v bistvu sta to bila še le en bik in telička, ter svojo posest razširiti na 34,5 hektarjev obdelovalne površine in se preusmeriti predvsem v poljedelstvo. Dodatno sta registrirali še dopolnilno dejavnost – prodajo bučnega olja, saj je, kot pravita kljub večji začetni investiciji, na hektarju njiv z bučnimi olji in semeni zaslužek veliko večji kot s pridelkom koruze.
Vedno iščeva nekaj novega. Še danes. Zelo naju veseli hortikultura, tudi aranžmaje radi izdelujeva. Izkušnje sva si nabrali čez mejo v eni izmed avstrijskih podjetij, kjer so ustvarjali novembrske aranžmaje, vence in decembrske dekoracije, sami pa sva jih lani predvsem za prijatelje izdelali kar trideset.
Večino pridelka prodata doma
Sestri, ki jima ni mar zgolj za zaslužek, ampak v prvo vrsto postavljata veselje do dela, svoje pridelke prodajata preko posrednikov, in sicer preko zadrug, kot so Raiffeisen, družba Agrocorn iz Turnišča in kmetijsko gozdarska zadruga Sloga, krompir pa je na voljo v zadrugi Vrtovi panonski, kot priznata pa se večino njunega prodelka proda kar doma.
Kljub strogim kriterijem razpisov, upata na prejem subvencije
V drugem letu načrtujeta gradnjo hale – skladišče za zrnje, kar upata, da jima bo uspelo s pomočjo razpisa kmetijskega ministrstva, saj je naložba zanju kar precejšen zalogaj. Dajeta pa, kljub pozitivnosti, zavedajoč strogih kriterijev in težav pri razpisih, možnost, da subvencije ne dobita. »Problem pri razpisih je, da ga pripravljajo ljudje, ki sedijo v pisarni in ne vedo, kakšna je situacija kmetovanja v praksi,« se zaveda osem minut mlajša Marjanca, ki kot prevzemnica kmetije sama ureja še vso papirno dokumentacijo, račune, rada vrtnari ter predvsem pogreša sestro, ko je v službi oziroma v Puževcih pri fantu Mateju Sinicu, državnem prvaku v oranju.
Pogum ju žene naprej
»Lepo je, ker smo vsi vpeti v življenje na kmetiji. Velika prednost v kmetijstvu je, če imaš pomoč, če si lahko s kom sposodiš kakšen traktor ali drugo kmetijsko orodje,« razmišljata lastnici sicer treh traktorjev. Ob tem zaupata še, da se nikoli nočeta ustaviti, prej nasprotno – predvsem Monika si v prihodnosti želi dejavnost razširiti še z dejavnostjo cvetličarne.
