Martin Kramar poučeval večino učiteljev, ki danes delujejo v Prekmurju: »Povsod imam zelo dobre spomine«

Na letališču v Rakičanu je v začetku septembra zavladalo posebno veselo razpoloženje. Ob 60. obletnici mature so se znova srečali člani tretje generacije učiteljišča v Murski Soboti.

Ob tem smo se pogovarjali z več učitelji, ki so z nami delili svoje bogate življenjske zgodbe in dragocene poklicne izkušnje. Objavljali jih bomo v seriji kratkih zgodb Naši učitelji.

Tokrat vam predstavljamo zgodbo upokojenega učitelja Martina Kramarja.

Učil v petem, šestem, sedmem in osmem razredu

Kramar se časov iz učiteljišča spominja zelo živo. Po njegovih zgodbah je bilo prijetno in lepo, tako pri pouku kot izven njega.

»Bili smo prizadevni in živahni. Takrat je v Prekmurju zelo primanjkovalo učiteljev in smo morali iti skoraj vsi učit. Jaz sem šel v Črenšovce, službo sem začel v petem razredu. Učil sem tudi druge predmete, saj za vse nismo imeli učiteljev. 

V nadaljevanju sem učil še v šestem, sedmem in osmem razredu, bil sem tudi razrednik. Tisto me je zelo privlačilo in navdušilo, čeprav so bile včasih kakšne napetosti imam na splošno zelo dobre spomine,« je povedal.

Poučeval večino učiteljev, ki danes delujejo v Prekmurju in okolici

Med učenjem se je izučil tudi pedagogike, deloval je tudi kot svetovalni delavec na osnovni šoli v Lendavi.

»Takrat je bilo učencev dvakrat več. Pouk sem spoznaval v globalu, celoten vzgojno-izobraževalni proces. Tudi tam je bilo zelo uspešno. Kmalu smo odšli v Maribor, tam sem delal na pedagoški akademiji, delovno dobo pa sem zaključil na filozofski fakulteti, na oddelku za pedagogiko, ves čas pa sem imel smer didaktike. 

Povsod imam zelo dobre spomine. Večina učiteljev, ki so danes v Prekmurju in okolici, so bili naši študenti.«

»V družbi je človek zanimiv le kot ustvarjalec dohodka«

Vloge učiteljev se vedno spreminjajo, saj se dograjujejo in razvijajo, je mnenja Kramar. V modernem času je več sodelovalnih načinov dela, pouk pa je prilagojen interesu in zmogljivosti učencev.

»V osnovi je pouk še vedno pouk, a težimo in delamo na tem, da so učenci 'sodelavci' učitelja, da soustvarjajo pouk, da niso samo udeleženci. Več je raznih pripomočkov, manjše skupine, tu je bistvena razlika. 

Osebno me moti oziroma skrbi, da je osebnostni razvoj učencev potisnjen v sfero zasebnosti, kar je pogojeno z družbenimi razmerami. Če gledamo, v družbi, je človek zanimiv le kot ustvarjalec dohodka,« je povedal Kramar.