Vlado Lackovič je invalid, ki živi v dotrajanem občinskem stanovanju in prosi za pomoč, da bi ga obnovil.
Stara Gora nad Svetim Jurijem ob Ščavnici kljub svoji majhnosti spada med najlepše izletniške kraje tega dela Slovenskih goric. Vasica prijaznih, veselih in pridnih ljudi je priljubljena turistična točka med kolesarji, pohodniki, izletniki in organiziranimi skupinami, saj ponuja številne kulturne in turistične znamenitosti. Žal pa se v tej vasici ne cedita vsem med in mleko, kar še posebno čuti Vlado Lackovič, ki s sinom, ki je končal srednjo šolo, živi v občinskem stanovanju v večstanovanjski stavbi v središču kraja, tik ob cerkvi in muzeju.
Preživljati se mora z 249 evri na mesec
Usoda se je z njim poigrala pred 6 leti, ko je zaradi epileptičnega napada, padel in se huje poškodoval. Zdravniki in invalidska komisija so ocenili, da ni več zmožen za opravljanje dela. Določili so mu nadomestilo v znesku 249 evrov, kar je ob vseh stroških, ki jim mora plačevati vsak mesec, dejansko malo. Če plača vse položnice, mu ostane le toliko, da si lahko kupi samo tri žemljice na dan.
Vlado, rojen pred pol stoletja na Ptuju, se je s sestrama in mamo večkrat selil. Leta 2009 je po pogostih sporih z očimom šel na svoje, v občinsko stanovanje, kjer zdaj živi s sinom, saj ga je zapustila tudi partnerica. 12 let je delal pri samostojnem podjetniku, pred tem dve leti v Mesni industriji Radgona, nekaj let pa tudi v Avstriji. Zbral je okoli 20 let delovne dobe, a zadnjih 6 let je odvisen od nadomestila ZPIZ, ker so ga razglasili za invalida tretje kategorije. Ker ima tako nizke prihodke, v zadnjem času prejema še po 23 evrov socialne podpore na mesec.
»Moja največja želja je, da bi poplačal vse položnice, kajti s tako majhnimi prejemki nikakor ne zmorem vsega pokrivati sproti. Zato plačujem predvsem elektriko, RTV-naročnino in tisto, kar mi lahko takoj odklopijo. Želim si urediti tudi kopalnico, ki zdaj ni funkcionalna, a kaj ko nimam s čim,« je žalosten Vlado, ki životari iz meseca v mesec.
Boji se, da se bo vse podrlo
Najhuje je v spalnici, v kateri spi sin in skozi katero mora Vlado do sosednje sobe, v kateri spi. Pod in stena sta močno poškodovana in nobeno presenečenje ne bo, če se bo v kratkem vse podrlo. Vse skupaj bi lahko bilo za stanovalca nevarno in poleg njiju še za koga iz večstanovanjskega objekta tik ob cerkvi Sv. Duha. Vlado nikogar ne krivi za svoje težave, bori se in ne tarna, niti za pomoč nikoli ni prosil, a zdaj ne gre več. S tako majhnimi prihodki – lani je za vse leto prejel 3157 evrov nadomestil – ne more živeti, delati ne sme in ne more, ne ve, kako bo z upokojitvijo. Še posebno mu ni jasno, kaj bo leta 2018, ko ima naslednjič pregled pri invalidski komisiji. In če takrat ugotovijo, da je zmožen za delo, ne ve, kdo ga bo sprejel v službo, ko bo star 53 let.
Župan obljublja pomoč
Župan občine Sveti Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič, ki je, mimogrede, Vladov sošolec iz osnovne šole, bi rad poskrbel, da bi občanu pomagali v okviru zmožnosti in zakonskih okvirov. »Priznam, da nisem vedel za težave osebnega znanca Vlada in zato nisem mogel ukrepati. Če ne bi imel zdravstvenih ovir, bi ga zaposlili prek javnih del, saj tako pridne delavce vedno potrebujemo. Verjamem, da mu bomo lahko pomagali, da bi tudi njegovo življenje in življenje njegovega sina postalo prijaznejše, morebiti z odpisom kakšne najemnine,« zagotavlja župan Petrovič.
