Kulturni spomenik ima strog varstveni režim, ki bo pomembno vplival na vsako prihodnjo rešitev za njegovo obnovo.
Načrt Mestne občine Murska Sobota, po katerem bi Hartnerjevo vilo obnovili v okviru javno-zasebnega partnerstva, ni pritegnil zasebnih vlagateljev.
Občina je napovedala proučitev drugih možnosti. Pomemben dejavnik pri iskanju nove rešitve ostaja kulturnovarstveni status vile, ki vpliva na obseg dovoljenih posegov.
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je za Sobotainfo pojasnil, da sprememba namembnosti in razdelitev objekta nista izključeni. Vsaka rešitev pa mora ohraniti varovane lastnosti spomenika.
Varovana je celotna pojavnost vile
Hartnerjeva vila je bila leta 1991 razglašena za kulturni spomenik Murska Sobota - Hartnerjeva vila. V evidenci kulturne dediščine je vpisana pod številko 6796.
Za objekt velja varstveni režim, določen v 134. členu zakona o varstvu kulturne dediščine.
Varujejo se vse zunanje značilnosti, med njimi gabariti, zasnova pročelij, tlorisna razporeditev ter značilni naravni in umetni materiali. Zaščitene so tudi konstrukcijske značilnosti, ustrezna namembnost in pojavnost objekta v prostoru.
Varstvo vključuje še arheološke plasti, prostorska razmerja in vplivno območje spomenika.
Ohranjeni številni prvotni elementi
Vilo zaznamuje tlorisno in višinsko razgibana zasnova. Zunanjost členijo lože, balkoni z ograjami in stebri, poudarjeni podstrešni venci, fasadna profilacija ter odprta vhodna veža.
Posebnost so razgibane strehe, ki z različnimi oblikami in višinami sestavljajo harmonično celoto. Skoraj v celoti se je ohranilo prvotno stavbno pohištvo z zunanjimi senčili. V notranjosti izstopajo leseno stopnišče z ograjo, leseni stenski opaži, prvotni parketi in teraco stopnice.
Ohranjeni so tudi originalni betonski tlak na balkonih ter umetelno izdelane zaščite za radiatorje. Dodatno vrednost predstavlja park z vrtom, kjer so še vidni ostanki prvotne zasnove.
Vila je značilen primer enonadstropne meščanske stanovanjske vile z vrtom. Zgradil jo je nekdanji župan Murske Sobote Ferdinand Hartner.
Po drugi svetovni vojni so objekt nekaj časa uporabljali za potrebe dijaškega doma. Pozneje se je vanj preselila Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota.
Nesprejemljivi posegi v prvotno zasnovo
Na spomeniku so dovoljeni posegi, ki ohranjajo njegove varovane sestavine. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije nasprotuje posegom, ki bi spremenili izvirno zunanjo pojavnost vile.
Nesprejemljivi bi bili tudi posegi v njeno tlorisno in višinsko zasnovo, nosilne zidove, osnovne komunikacije in primarne talne nivoje.
Ohraniti je treba stropne konstrukcije, fasadne odprtine, dekoracijo, opremo in okrasje.
»Nesprejemljivi so vsi posegi, s katerimi bi bila izničena avtentična pričevalnost arhitekture,« so pojasnili na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Sprememba namembnosti objekta je kljub temu mogoča. Prav tako ni izključena razdelitev vile na javni in zasebni del, kot jo je občina predvidela v neuspelem pozivu vlagateljem.
Pogoj je, da nova ureditev ohrani varovane lastnosti kulturnega spomenika.
-
Lokalno | 13 komentarjevNačrt občine za Hartnerjevo vilo se ni izšel, zasebni vlagatelji niso pokazali interesa
-
Lokalno | 9 komentarjevPropadajoča Hartnerjeva vila pred novo priložnostjo, dobila bi lahko novega lastnika dela objekta
-
Lokalno | 19 komentarjevKaj se dogaja okoli Hartnerjeve vile? Svetnik opozoril: »Sramota v centru mesta«
Pogoji za celovito obnovo so bili izdani leta 2022
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je pri načrtovanju prenove sodeloval že v preteklih letih.
Leta 2020 je pripravil poročilo o gradbenem stanju objekta. Dve leti pozneje je izdal kulturnovarstvene pogoje za celovito obnovo Hartnerjeve vile in njene okolice.
Leta 2024 je sledilo še kulturnovarstveno soglasje za sanacijo strehe.
Po oceni Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije bi bilo treba pregledati vse lesene strope in ugotoviti stopnjo njihove morebitne poškodovanosti.
Potreben bi bil tudi pregled korodiranih nosilcev obokanega stropa v kleti. Na podlagi ugotovitev bi nato pripravili projekt statične stabilizacije.
Ta bi lahko zajemal ojačitev temeljev nepodkletenega dela, ojačitev ali zamenjavo stropnih konstrukcij in injektiranje razpok.
Občina mora spomenik varovati in zanj skrbeti
Zakon o varstvu kulturne dediščine določa, da mora lastnik kulturni spomenik varovati in zanj skrbeti.
Ker je lastnica vile Mestna občina Murska Sobota, mora zagotavljati njeno varovanje ter izvajanje potrebnih vzdrževalnih in zaščitnih ukrepov.
Za obnovo bi bilo mogoče iskati sredstva na javnem razpisu ministrstva za kulturo za obnovo kulturnih spomenikov, ki se odpira vsaki dve leti.
Na voljo so lahko tudi sredstva za interventne ukrepe ter razpisi, povezani s turizmom in oživljanjem kulturne dediščine.
Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije niso izpostavili ene same primerne prihodnje vsebine. Sprejemljiva bi bila vsaka rešitev, ki bi zagotovila obnovo in vzdrževanje objekta.
»Najprimernejša je vsaka rešitev, ki s svojo vsebino zagotavlja obnovo in vzdrževanje spomenika ter ohranja njegove varovane spomeniške lastnosti,« so sklenili.
