Ruševine mlina so obnovili in okolici vdahnili novo življenje.
Za Kovačevo domačijo v Nedelici stojijo ostanki starega mlina, ki pripovedujejo zgodbo o vodi in mlinu.
Domačija se je imenovala tudi domačija »Pri Mlinarjovih«, pravi Štefan Kovač, ki se mlina še iz svojega otroštva.
Od nekdanjega mlina v preteklosti ostale le še sledi
Malokdo se spominja, da je na mestu današnjih ostankov mlina do leta 1933 stal manjši lesen mlin, do katerega je vodila ožja krožna pot, ki je objemala domačijo in po kateri so vaščani vozili v mlin svoja žita.
Od Kovačevih je bil odkupljen del parcele tedanjega novega »škegna« - sadovnjaka. Stari leseni mlin so družbeniki novega mlina podrli in zgradili nov modernejši mlin.
Starejši vaščani iz Nedelice se še spominjajo, da je ob mlinu visela tabla z napisom »Magdičev mlin«.
Z regulacijo reke je tekoča vodo izginila
Mlin je deloval vse do leta 1966, ki so prenehali delovati tudi ostali mlini na kanalih reke Ledave.
Iz tistih časov je ostalo nekaj fotografij še od obstoječega mlina, vendar ne več delujočega mlina iz leta 1972. Z regulacijo reke Ledava v potoku Stržen tudi ni bilo več tekoče vode.
Včasih je bila struga potoka vaško kopališče
Struga potoka, ki je pod mlinom, je bila do takrat vaško kopališče. A s časom se je bolj in bolj zaraščala in spreminjala v smetišče. Tudi brv nad zapornico, ki je vodila do pašnikov na drugi strani potoka, je propadla.
To je bil začetek postopnega propadanja, najprej streha, nato zidovi, v ostankih zidov se je zaraščalo grmovje, ki je preraščalo v drevje. Kot pravita zakonca Kovač, z žalostjo in nostalgijo gledata, kako vse propada, tako domačija kot tudi mlin.
Nekdo je celo zapisal: »Rešite nas.«
Lokacijo so sčasoma obnovili
Od leta 1997 so se lotili obnove. Najprej so rešili cimprano hišo in obnovili močno poškodovano s slamo pokrito streho s sodelovanjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Maribora in Zidarstva Marija Kebel iz Črenšovcev. Tri leta pozneje so domačijo odprli kot etnološko-zgodovinski spomenik.
Nadaljevali so z urejanjem ostalih objektov na domačiji, vključno z obnovo ostankov mlina. Želeli so, da bi se mlin ponovno pozidal. Sledila je tudi obnova struge, odstranili so smetišče, očistili strugo in jo pripravili za zalitje iz podtalnice.
Zaživel je ribnik, ki je postal prijetno stičišče domačinov in obiskovalcev.
Ob vodi so se ponovno naselile živali in rastline
Okolico so ozeleneli z avtohtonim rastlinjem. Ob vodi v ribniku so ponovno dali novo življenje flori in favni, kjer je moč videti štorklje, divje živali – srnice, žabe ... Urejen ribnik z okolico se vse zrcali v svoji naravni lepoti in ohranjeni kulturni dediščini.
