Ste vedeli, da imamo v Murski Soboti kar devetnajst zaklonišč, ki so bila med vojno leta 1991 povsem popolnjena? Preverili smo, kako izgleda notranjost enega izmed njih.
Od 27. junija do 6. julija leta 1991, je v Sloveniji potekala desetdnevna osamosvojitvena vojna. Tisti rojeni pred letom 1990 se je verjetno še spominjate, verjetno pa vas tudi ni malo, ki ste v tistem času zatočišče iskali v enem izmed zaklonišč v Murski Soboti.
Verjeli ali ne, teh imamo v Murski Soboti kar devetnajst. Najmanjše med njimi je v lasti Avtobusnega prometa in sprejme petdeset ljudi, medtem ko največja sprejmejo tudi do tristo ljudi.
Takšnih je skupno šest, in sicer zaklonišče na Mojstrski ulici v Murski Soboti, zaklonišče pri tovarni Mura, zaklonišče pri Osnovni šoli III, zaklonišče na Lendavski ulici ter novi dve zaklonišči pri Ekonomski šoli v Murski Soboti.
Gradnja potekala tri leta
Zaklonišča, z izjemo omenjenih pri Ekonomski šoli, ki sta novi, so bila zgrajena med leti 1984 in 1987.
"Spomnim se, da takrat, ko smo gradili ta zaklonišča je bilo kar nekaj nejevolje, češ da tega tako ali tako ne bomo potrebovali. Kot se je izkazalo nekaj let kasneje, je bila to vseeno pametna odločitev," pravi Stanislav Wolf, vodja službe za Zaščito in reševanje v MOMS.
Vsa zaklonišča v Murski Soboti skupaj imajo kapacitete za 3535 ljudi, osem od teh je v upravljanju soboške občine.
"Zaklonišča niso namenjena zgolj zaščiti v času vojne, ampak tudi v mirnih časih, če pride do bodisi kakšne naravne katastrofe, velike onesnaženosti zraka in podobno," pravi Wolf.
Osemdeset centimetrov armiranega betona
Zaklonišče na Mojstrski ulici, ki smo ga obiskali, ima 80 centimetrov debelo plast armiranega betona in ima približno 180 kvadratnih metrov bivalne površine, kar zadostuje za tristo oseb, saj je pri izračunu kapacitete upoštevanih 0,6 kvadratnega metra na osebo.
Seveda zaklonišča v času, ko ni potrebe po njihovi uporabi, služijo v druge namene. Bodisi kot skladišča, bodisi kot prostori za različna društva. Zanje pa je potrebno ustrezno skrbeti ves čas.
"Potrebno je redno prezračevanje, saj v nasprotnem primeru postane zatohlo in vlažno. Z enim izmed podjetij imamo zmenjeno, da dvakrat letno opravi preglede in manjša vzdrževalna dela, na večja vzdrževalna dela pa nas opozorijo. Na vsakih deset let pa se izda potrdilo o uporabnosti zaklonišča," pravi upravljavec zaklonišča Milan Sapač.
Upamo lahko le, da bodo zaklonišča služila drugotnemu namenu in jih za potrebe zaščite v vojni ne bo potrebno več uporabiti.
