Po podatkih ministrstva za zdravje, je niz ukrepov in spodbud za skrajševanje čakalnih dob v zadnjem letu že prinesel rezultate. Največje razlike je opaziti pri operacijah kolka, medtem ko za operacijo kolena četrtina ljudi čaka dlje kot eno leto.
Tako je letos januarja na 24 pregledov in operacij s čakalnimi dobami dlje od dopustnega čakalo še kar 14.443 pacientov, številka pa se je po podatkih ministrstva drastično zmanjšala, ko so podatke preverili prvega septembra. Tokrat jih je namreč predolgo čakalo »le« še 4717. Največji premik v pozitivno smer predstavlja zmanjševanje predolgih čakalnih vrst pri pregledu z magnetno resonanco, prav tako pa se te zmanjšujejo pri pregledih s CT, angiografijo in pri operaciji ščitnice. Največ težav s predolgimi čakalnimi vrstami se sicer ukvarjajo pri operacijah v ortopediji. Tam namreč približno 26 odstotkov pacientov čaka dlje, kot naj bi bilo dopustno po zakonskih kriterijih.
Kot je za Dnevnik povedal minister za zdravje Dorijan Marušič, je eden izmed njegovih glavnih ciljev ta, da do zaključka njegovega mandata nihče od bolnikov ne bi čakal dlje, kot je dogovorjeno v okviru dopustnih čakalnih dob. Izjema naj bi bili le tisti, ki bodo vztrajali pri točno določenem zdravniku ali bolnišnici. Krajšanja čakalnih dob so se v zdravstvu sicer lotili na tak način, da so prečištili čakalne sezname, prav tako se je pojavila zahteva, da v bolnišnicah sezname vodijo v pregledni elektronski obliki. Na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja tako lahko paciento vidijo, v kateri bolnišnici so čakalne vrste za posamezne posege najkrajše. Murskosoboška bolnišnica je trenutno »najbolj ugodna« kar se tiče Ambulante za bolezni dojk in mamografijo, kjer čakalnih vrst trenutno ne beležijo.
