Bolezen modrikastega jezika, ki prizadene govedo, drobnico in srnjad, se je pojavila tudi v madžarskem kraju Gödre, ki je od Slovenije oddaljen 120 kilometrov.
Zaradi bližine meje z Madžarsko bolezni uprava za varno hrano opozarja rejce drobnice in goveda na območju Murske Sobote in Ptuja, naj bodo pozorni na morebitne klinične znake bolezni. Letošnja jesen je namreč s toplim vremenom poskrbela, da se bolezen zelo hitro širi v vzhodnem delu Evrope. Bolezen so pred kratkim odkrili na Hrvaškem, imajo jo v Romuniji, Bolgariji in na Madžarskem.
Ogroženo območje v Sloveniji
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je bila v petek popoldne obveščena o pojavu bolezni modrikastega jezika na Madžarskem, poročajo na STA. Ker 150-kilometrsko območje okrog pojava sega tudi v Slovenijo, so določili ogroženo območje v Sloveniji in rejcem na tem območju odredili izvajanje preventivnih ukrepov.
Bolezen ni nevarna za ljudi
Bolezen modrikastega jezika je bolezen živali, za katero so dovzetni vsi prežvekovalci, vključno z ovcami, govedom, jelenjadjo in srnjadjo, kozami in kamelidi (kamelami, lamami, alpakami, guanaki in vikunjami), ni pa bolezen nevarna za konje ali prašiče, prav tako ni nevarna za ljudi. Za bolezen so značilne spremembe ustne in nosne sluznice ter roževine parkljev. Bolezen povzroča virus, ki ga širijo nekatere vrste krvosesih mušic.
Ogroženih 18 občin na območju Pomurja
Ogroženo območje zajema tri občine v okviru območnega urada uprave na Ptuju, na območju območnega urada Murske Sobote pa 18 občin. Na ogroženem območju 400 gospodarstev goji drobnico, in sicer preko 4000 živali, 1500 gospodarstev pa na tem območju goji 18.000 glav govedi.
Živali tudi v zakol
Živali s tega območja lahko gredo v zakol, če ne kažejo znakov bolezni in so jih razkužili. Ker večina rejcev z ogroženega območja vozi govedo v zakol v Avstrijo, je uprava že zaprosila avstrijsko stran za dovoljenje, da razkužene živali še vedno lahko vozijo k njim v zakol.
Izkoreninjenje bolezni dolgotrajno
Doslej bolezen modrikastega jezika v Sloveniji še ni bila prisotna. Je pa direktorica uprave za varno hrano Vida Čadonič Špelič na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudarila, da se bo treba naučiti živeti s to boleznijo, saj je izkoreninjenje dolgotrajno.
"Očitno se bolezen tudi zaradi podnebnih sprememb pojavlja tudi v naši bližini," je Čadonič Špeličeva, ki je upala, da bo ta čas že dovolj hladno ozračje, da se ta bolezen tudi letos ne bi pojavila v Sloveniji.
Bolezenski znaki
Za bolezen je značilna povišana telesna temperatura živali, slabo počutje, apatičnost, temu pa sledijo razjede v ustni sluznici ter na roževini. Najbolj tipičen znak bolezni je modrikavost jezika, je pojasnila vodja sektorja za zdravje in dobrobit živali na upravi Breda Hrovatin. Rejcem priporoča, naj živali še bolj pozorno opazujejo. Ob tem je dodala, da pri sevu, ki se sedaj širi po Evropi, še ne poročajo o poginu živali.
