Rudi Čačinovič (23. 3. 1914 – 14. 1. 2008) je živel dolgo in zanimivo življenje. Pogosto je slišati, da življenje piše roman, njegovo ga je zagotovo.
O njem so spregovorili in pisali mnogi, bil je del naše zgodovine, pomembni del zgodovine Prekmurja ter Slovenije:
»Bil je iskrivi opazovalec zgoščenega dogajanja v viharnih časih v prejšnjem stoletju – predvsem aktivni udeleženec teh dogajanj.«
Milan Kučan
»Bil je iznajdljivi organizator neutrudnega in ustvarjalnega duha, široke kulturne razgledanosti, visoke politične etike.«
akad. dr. Anton Vratuša
»Diplomat z neprecenljivimi izkušnjami, zgled profesionalizma, etike in pokončnosti – ostaja vzor vsem profesionalnim diplomatom.«
prof. dr. Danilo Türk
Življenje in delo Rudija Čačinoviča
O njegovem življenju in delu so spregovorili Anton Štihec, župan Mestne občine Murska Sobota, Franc Kuzmič, zgodovinar in publicist, Janez Malačič, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, veleposlanik Zvone Dragan, podpredsednik republiškega izvršnega sveta 1972–1979, veleposlanik Jože Kunič, častni predsednik Slovenskega društva za mednarodne odnose in akademik Anton Vratuša, član SAZU, častni občan občine Murska Sobota.
Povezovalec programa je bil Marjan Šiftar, podpredsednik uprave UŠF, v kulturnem programu je sodeloval Andi Sobočan na cimbalah, znani, popularni, legendarni cimbalist iz Beltincev, učenec in naslednik Miška Baranje, soustanovitelj Marko bande, že dolgo nepogrešljivi glasbeni tovariš Vlada Kreslina. Besede Rudija Čačinoviča smo slišali skozi njegove zapisane besede, ki so jih prebrali zaposleni v soboški knjižnici.
Kdo je bil Rudi Čačinovič?
Rodil se je 23. marca 1914 v Rakičanu, maturiral leta 1932 v Mariboru, študiral pravo na univerzi v Ljubljani, bil novinar in publicist (organizator Novega časa, sodelavec Ljudske pravice, Mladega Prekmurca, Večernika, dolgoletni kolumnist Dnevnika), bil aktiven v študentskem gibanju (v Klubu prekmurskih študentov in Akademskem agrarnem klubu Njiva).
Bil je tudi član KP od 1933. leta, vendar izključen leta 1940 zaradi svojih stališč o rusko-finski vojni. Izzive in preizkušnje druge svetovne vojne in svoje delovanje v narodno-osvobodilnem gibanju v takratnih zapletenih in tragičnih razmerah v Prekmurju in na Madžarskem je popisal s svojo analitsko natančnostjo.
Diplomat z izjemno bogatimi izkušnjami (trgovski ataše v Budimpešti in Južni Ameriki, generalni konzul v Švici), prvi veleposlanik SFRJ v Zvezni republiki Nemčiji po obnovitvi diplomatskih odnosov (1968–1973) in v Španiji po padcu režima fašističnega diktatorja Franca (1977–1981).
Gospodarstvenik in politik (poslanec, podpredsednik IS SRS 1973–1977, predsednik komisije za mednarodne odnose v slovenskem parlamentu, nosilec številnih drugih funkcij v Sloveniji in federaciji na gospodarskem in drugih področjih).
Bil je izjemno angažiran v razvoju domačega okolja (predsednik OLO Murska Sobota 1957–1962), pionir slovensko-madžarskega in slovensko-avstrijskega sodelovanja, po osamosvojitvi član sveta za mednarodne odnose pri MZZ RS, soustanovitelj Slovenskega društva za mednarodne odnose in njegov prvi predsednik.
Med drugim tudi avtor sedmih knjig, stotin zunanjepolitičnih komentarjev v ljubljanskem Dnevniku (izbor v knjigi Svet v krizi, 2004) in častni občan občine Murska Sobota.
