V multimedijski predstavitvi sta Dominika in Igor Osvald iz Maribora obiskovalcem potopisnega večera predstavila sedemletne vtise in občutke z življenjskega potovanja od Istanbula pa vse do Sydneyja.
Dinamično in barvito potopisno predavanje, ki sta ga izvedla zakonca Osvald, je vse prisotne popeljalo na sedemletno potovanje po svetu, ki sta ga Dominika in Igor pričela leta 2005 v Istanbulu, nadaljevala preko bližnjega in daljnega vzhoda vse do Avstralije in še dlje do Južne Amerike, končala pa pred tremi leti v Egiptu.
Pot od Istanbula do Sydneyja prvotno načrtovana za tri leta
»Potovala sva brez lastnega prevoznega sredstva, in sicer tako, kot potujejo domačini, z javnim transportom ali peš. Počasi, skromno, z užitkom in z vodilom, da je pomembna pot, ne pa cilj,« je pričel predavanje Igor. Kot sta s posebno iskrico v očeh povedala, so se prvotno načrtovana tri leta, z nekajmesečno prekinitvijo zaradi Igorjevih zdravstvenih težav, razvlekla v sedem fantastičnih in dragocenih let. Države in poti, ki sta jih prepotovala, naštevata tako hitro, da jim komaj slediš po zemljevidu: Turčija, Iran, Pakistan, Kitajska, ilegalni vstop v Tibet, Burma, Tajska, Laos, Kambodža pa Indonezijski otoki, Avstralija, Indija ter Latinska Amerika po dolgem in počez, Kazahstan, Gruzija, Azerbajdžan …
Najčudovitejše zgodbe v samotnih azijskih pokrajinah
Kot pripoveduje Dominika, se na pot nista odpravila zato, da bi čim prej prepotovala kar se da veliko dežel in videla čim več znamenitosti, temveč sta iskala pristne odnose z domačini, pri katerih sta se ustavila, pozabila na čas ter preživela z njimi mesec, dva ali celo več. »Začela sva ceniti skromnost, se številnim materialnim stvarem odrekla in bila zadovoljna z malim, še posebej z izjemno lepoto narave,« zatrjujeta oba. Ena od posebnih izkušenj je bil čas, ki sta ga preživela na Kitajskem ter v Indoneziji. Povsem naključno jima je med potovanjem po Tibetu neka Američanka za nekaj mesecev celo prepustila vodenje restavracije.
Ceneje živeti po svetu kot doma
Med sedemletnim potovanjem sta se v glavnem financirala preko najemnine, ki sta jo dobivala za v Sloveniji oddano hišo, vmes pa sta tudi poprijela za kratkočasna dela. V Avstraliji sta si namreč streho nad glavo in hrano prislužila s štiriurnim delom na dan. Oba pa se strinjata, da sta v teh sedmih letih sicer res živela skromno, a ceneje, kot če bi živela doma. Ker svojih bogatih izkušenj ne želita pozabiti, je Dominika po dveletnem urejanju fotografij in dnevniških zapisov, izdala knjigo Enosmerna pot, hkrati pa obiskujeta kraje in šole po Sloveniji ter predajata in posredujeta pridobljeno količino znanja. Njuna naslednja predstavitev za Pomurce pa bo že 21. februarja v Gledališču Park v Murski Soboti.
Maja Nemec
