Dijaki, ki namesto zvezkov uporabljajo tablične računalnike? To je realna slika na eni izmed mariborskih srednjih šol. Inovativni pa so tudi v Ljutomeru.
Tehnologija drastično spreminja naš vsakdanjik. Pametni telefoni so prodajni hit, sesalci, ki sami počistijo hišo, kosilnice, ki same poskrbijo za okolico in še bi lahko naštevali. Tehnologija pa je posegla tudi v šolstvo. Škofijska gimnazija Maribor je edina v Sloveniji, ki je v pouk enega oddelka uvedla uporabo tabličnih računalnikov. »Zanimivo je, da uporabljamo tablico pri vseh predmetih, tudi telovadbi, seveda pa imamo še vedno knjige in zvezke,« nam zaupa dijakinja drugega letnika, Jasmina, ki je prva generacija inovativnega pouka. Profesorji so bili sprav skeptični, a njim tovrsten pouk predstavlja izziv. »Pri zgodovini recimo preverjamo tudi znanje dijakov, saj čeprav lahko dostopajo do interneta, jim to ne pomaga. Vprašanja zastavim na popolnoma drugačen način, kar je pravi izziv,« nam je zaupala Damjana Hlevec Čarman, profesorica zgodovine.
»Mladi današnjega dne, generacija tehnologije, velikokrat imenovani digitalni domorodci, so drugačni, njihov vsakdan brez interneta, računalnika, pametnih telefonov, skorajda ni možen. Zato smo razmišljali kako njihovo znanje iz tehnologije uvesti v pouk. S tem ji pripravljamo za poklice, ki še ne obstajajo.«
Glede na družbeno situacijo v katerimi smo, je potrebno začeti izobraževati na drugačen način, je prepričan direktor Zavoda Antona Martina Slomška, Andrej Flogie. Raziskave namreč kažejo, da je »online« kar 40 odstotkov triletnikov, po mnenju mnogih pa bo ta odstotek samo še rasel. Za izvedbo pouka je veliko pripomoglo podjetje Microsoft, ki tovrstne projekte že vrsto let izvaja po svetu, predvsem v Aziji in Koreji. Microsoft je dobavil tablične računalnike za vseh 60 dijakov, ki t.i. tablico vključijo v vse predmete pri pouku. Zanimivo je, da so dijaki pri preverjanju znanja v primerjavi z ostalimi oddelki, med boljšimi.
Od pametnih telefonov in tablic, do zabojnikov
Da tehnologija ni zgolj za mlade, vedo v Komunalno-stanovanjskem podjetju (KSP) Ljutomer. Sledili so zgledu iz Avstrije in Nemčije ter konec preteklega leta pričeli izvajati projekt elektronske identifikacije zabojnikov na terenu. Kar v praksi pomeni, da vsi zabojniki za smeti dobijo droben, plastičen čip, ki je pritrjen na spodnji rob posode. »Ob prevzemu antena na smetarske kamionu zabeleži lokacijo, lastnika zabojnika, uro in datum, te podatke pa istočasno pošlje v pisarno, na računalnik. Sčasoma bomo lahko opravljali tudi tehtanje odpadkov na samem prevzemnem mestu. Ta cilj je sicer še daleč, saj bo pred tem potrebno spremeniti še zakonodajo,« nam načrte zaupa Zdravko Lebarič, vodja ravnanja z odpadki Komunalno stanovanjsko podjetje Ljutomer.
Slovenska zakonodaja, zaenkrat, določa, da vsi plačujemo enaki pavšal: vsaka občina tehta smeti, ki so jih zbrali vsi uporabniki zabojnikov, to težo nato enakomerno razdelijo med gospodinjstva.
Tehtanje posameznih zabojnikov, kar je že praksa v nekaterih avstrijskih krajih, bi pomenilo manjše položnice za tiste, ki so okoljsko bolj ozaveščeni oziroma naredijo manj ostalih odpadkov in več smeti pristane v recikliranih zabojnikih. V občinah Ljutomer, Razkrižje, Križevci in Veržej bodo opremili z 11.000 čipi, kar bo podjetje plačalo 40.000 evrov. Lebarič še razloži, da občani zaradi tehnološko naprednega odvoza smeti ne bodo dobili višjih položnic. Glavni cilj podjetja pa je zmanjšati količino smeti in odlaganje le teh na divjih odlagališčih.
