V veljavi evropska uredba, ki živilcem, gostincem in vsem obratom javne prehrane narekuje označevanje alergenov
V soboto so začela veljati nova pravila EU o označevanju živil, v skladu s katerimi bodo morali biti med drugim bolj jasno navedeni podatki o alergenih, pa tudi informacije o poreklu mesa. V Bruslju so prepričani, da bodo potrošniki tako bolje informirani, medtem ko gostincem nova pravila že povzročajo veliko težav.
Od 13. decembra 2014 v vseh državah EU
Nova zakonodaja določa osnovna načela glede označevanja živil in predpisuje konkretnejše zahteve, kot so npr. obvezne informacije o poreklu določenih vrst mesa, jasnejše navedbe o alergenih snoveh ali jasnejše informacije o hranilni vrednosti za večino predpakiranih predelanih živil.
Slovenija (pa tudi Hrvaška, Irska, Francija) je določila, da mora biti seznam alergenov objavljen pisno, medtem ko v Veliki Britaniji po poročanju BBC zadošča, da ponudnik ustno poda informacijo.
Gostinci nezadovoljni
Gostinci se zaradi novih pravil že pritožujejo. V sekciji za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije so poudarili, da evropska uredba za gostince predstavlja dodatno obremenitev, saj bodo za prilagoditev spremembam porabili kar nekaj časa.
"V naši gostilni smo se pripravili na sprejete spremembe in dopolnitve jedilnikov. To je seveda zahtevalo kar nekaj časa in dela, kakšnega posebnega učinka pa vsekakor ne bo. Gostje, ki so alergični na določeno hrano nas predhodno vedno opozorijo in potem skupaj uskladimo primerno naročilo. Menimo, da je informacija s strani natakarja, do gosta veliko bolj točna, prijetnejša kot pa seznam alergenov, ki je samo dodaten list papirja v jedilnem listu. Bolj nas skrbijo spremembe z letom 2016, ki napovedujejo pripisovanje kaloričnih vrednosti k jedem," so predstavili svoje stališče v eni izmed gostiln v Moravskih Toplicah.
Dodatno delo in stroški za gostince
S Pomurske turistične zveze (PTZ) pravijo, da je s stališča potrošnika taka uvedba uporabniku prijazna. Seveda pa prinaša dodatne stroške in delo gostincem, ki so že tako preobremenjeni. "Z uvedbo so se znašli v situaciji, ko je na njih prenesena velika odgovornost, saj bodo morale restavracije označiti prisotnost alergenov, ki bi v posamezne jedi lahko prišli z navzkrižno kontaminacijo ali po naključju. Poleg tega bodo gostinci nosili tudi polno odgovornost za posledice, ki bi jih lahko imela prisotnost neoznačenega alergena v živilu," poudarja predsednica PTZ Barbara Kolenc.
Ministrstva bi morala razumeti razliko med obrati v institucijah, živilsko industrijo in gostinskimi obrati.
En jedilnik za vse
Uredba uvaja veliko nepotrebne administracije in vse institucije meče v en koš. Sprejeta direktiva in pravila označevanja alergenov so popolnoma nesmiselna za izobraževalne institucije, kot so npr. vrtci. "Priprava jedilnikov označenih z alergeni zahteva veliko nepotrebnega časa in energije, podatki pa ne bodo namenjeni nikomur, saj naši "potrošniki" ne znajo brati, presojati ali odločati o tem, kater jed je zanje potencialno alergena," pravi Radmila Bosnić, organizatorka prehrane in zdravstvenega režima v vrtcih Slovenije.
Zakaj so alergena živila sploh alergena?
Bosnićeva še povdarja, da bi poleg označevanja alergenov, morali veliko več pozornosti in aktivnosti nameniti drugim dogajanjem v zvezi s spremembami v okolju, predelavo živil, proizvodnjo hrane in predmetov za splošno uporabo, katerih posledica je zagotovo povečanje alergijskih reakcij.
