Medtem ko cena pridelka neprestano pada, cena škropiv ostaja enako visoka. Škropiva v Sloveniji so med najdražjimi v Evropi, cenejše v Italiji in na Madžarskem.
Vsako pomlad kmetje seštevajo stroške za škropiva. »Obdelujemo 55 hektarjev zemlje. Za škropiva skozi sezono porabimo nad 5.000 evrov. A ni ironično, da cena končnega izdelka, ki ga kmet s težavo pridela, neprestano niha oziroma pada, fitofarmacevtska sredstva pa ostajajo enako draga?« S temi besedami situacijo Pomurskega kmeta in ne nazadnje vseh Slovenskih kmetov predstavi Franc Kučan iz Tešanovec.
Kot navaja vinogradnik na enem izmed forumov je s cenejšimi škropivi iz Italije na desetih hektarjih vinogradov moč prihraniti približno 2400 evrov.
V evropskem merilu je naša država ena izmed tistih, kjer so škropiva, ki jih kmetje potrebujejo za preprečevanje številnih bolezni posevkov, med najdražjimi. Škropiva so cenejša v sosednji Madžarski in Italiji. Nakup škropiva na Madžarskem pa za Pomurskega kmeta ni rešitev, saj ga omejuje slovenska zakonodaja. V kolikor kupijo škropivo v tujini, ne prejmejo državne subvencije. Kmetje se sicer poslužujejo vzporednega uvoza škropiv, a z dvomom. Kučan: »Kljub nekoliko nižji ceni, tudi do 20 odstotkov, vztrajamo, da škropiva morajo biti z enakim učinkom, enako kvaliteto, slovensko registracijio.«
Prodajalci fitofarmacevtskih sredstev pomirjajo kmete z vidno embalažo in etiketo. Kmet lahko takoj na prodajni polici opazi originalno embalažo in pogleda etiketo, kjer je zapisano, ali je izdelek identičen in ali je registriran v Sloveniji. Na etiketi je jasno viden tudi zaščitni znak multinacionalke. Te pa, kot nam še doda Kučan, imajo škarje in platno.
Sredstvo je moč nabaviti v tujini le, če v drugi državi potrdijo, da gre za identično tistemu, ki je na voljo pri nas. Dovoljenje za promet z njim izdajo za določen čas. Organ, ki je v državi članici pristojen za izdajo dovoljenja, se mora z odgovorom odzvati v desetih dneh, odločitev pa sporočiti v 45 dneh.
