Na današnji dan se je potopila nepotopljiva ladja Titanik

Drugo leto beležimo stoletnico od velikega potopa ladje, za katero so ob dokončani izdelavi nje same leta 1912 verjeli, da se ne more potopiti. Tako je na današnji dan, v noči iz 14. na 15.april leta 1912 čezoceanska ladja RMS Titanic na svojem prvem potovanju prek severnega Atlantika trčila v ledenik in se v nekaj urah potopila. Človeška katastrofa, ki jo pomnimo še danes. V ledeno mrzli vodi je umrlo 1.517 ljudi, na ladji pa je bilo ob izplutju skupno 2.223 potnikov. Tako se je rešilo zgolj 706 potnikov, največ žensk in otrok.

Tehnologija ni bila kos moči narave

Lastnica ladje, White Star Line, je ladjo Titanic začela graditi leta 1909 v ladjedelnici Harland and Wolff v Belfastu in je bila druga od treh sestrskih ladij, prva je bila Olympic, tretja pa Britannic, v originali sicer poimenovana Gigantic. Zgodba govori, da predvsem zaradi konkurenčnega tekmovanja z drugima dvema potniškima ladjama - Lusitanio in Mauretanio, kateri sta bila takrat najbolj prepoznavni kot ladji za križarjenje ljudi po morju. Tako so se v družbi odločili, da bodo zgradili nekaj novega, pravzaprav fenomen tehnologije v takratnem času. To jim je načeloma tudi uspelo. Tako je ob času izgradnje bil Titanic največji parnik na svetu z najbolj napredno tehnologijo. V dolžino je segal 269 metrov, širok je bil 28 metov, težek 46.328 ton, višina ladje od morske gladine do palube pa je bila 18 metrov. Njegova največja hitrost je bila 43 kilometrov na uro oziroma 23 vozlov. Titanic je imel štiri 19-metrske dimnike, od katerih pa eden ni deloval, vendar so ga vseeno dodali, da bi ladja dajala bolj mogočen videz, namreč, zavedali so se, da morajo narediti vtis. Leta 1912, ko je bila končana, je tako dobila status najbolj luksuzne in največje ladje na svetu v tistem času.

Ob izplutju sledila katastrofa, Titanic potonil med svojim prvim potovanjem čez Atlantik

Nobena skrivnost ni bila, da je Titanic bil namenjen predvsem bogatemu sloju ljudi, ki so se radi odpravljali na križarjenja po morju. Tako je ob končani izdlavi ladje sledila velika promocija, s katero so na prvo križarjenje čez Atlantik privabili ogromno ljudi, skupaj jih je bilo preko 2.200, med njimi je večina bila iz bogatega sloja. V družbi White Star Line so množici, ki se je odločila za krič‡arjenje čez Atlantik, predvsem preprečila z trdnim prepričanjem, da se ladja ne more potopiti, saj so za gradnjo uporabili najbolj napredno tehnologijo. Žal, zgodilo se je drugače. V nedeljo, 14. aprila 1912, je Titanic nekaj časa po izplutju in v slabih vremenskih razmerah točno ob 24.40h zvečer po ladijskem času trčil v ledenik. Sledilo je 2 uri in 40 minut groze in smrt preko 1.500 potnikov. Kot govorijo zapisi, se je Titanic v tem času potopa prelomil prelomil na dva dela. Na ladji je sicer bilo nekaj rešilnih čolnov, a premalo, da bi rešili vse potnike. Rešilne ladje so zadostovale komaj za desetino vseh potnikov. Tako se govori, da so prednost pri reševanju na rešilne čolne imeli predvsem ljudi iz bogatega sloja, kateri bi naj morali biti nujno rešeni, dočim je potnikom nižjega družbenega sloja bil prepovedan vstop na rešilne čolne. Tako se je na ladji začela prava kalvarija, drugega izhoda več niti ni bilo, kakor da se predajo smrti. Mnogo jih je tako že vnaprej storilo samomore.

Kdo je bil kriv za trčenje Titanica v ledenik?

O tem je napisanih ogromno teorij. Vendar resnica nikoli ni bila zanesljivo odkrita, uradna razlaga pa sicer govori, da je odpovedal navigacijski sistem in tako kapitan ladje Titanica enostavno med plutjem ni mogel opaziti ledenika. Iz tega sledi zanimiva zgodba. Namreč Charles Lightoller, najvišji častnik na Titaniku, ki je brodolom preživel, naj bi v svojih pričanjih o nesreči tistega usodnega dne potvoril resnic, saj se je bal, da bi zaradi nje bankrotirali nesrečni lastniki "nepotopljive" ladje in da bi bili njegovi kolegi zato ob službo. Tako časnik Financial Express med drugim omenja, da bi naj do zmote pri krmiljenju in posledično do trka v lednik prišlo zaradi tega, ker je v tistem času zaradi od jadrnic na parnike med morjeplovci vladala zmeda. Tako sta obstajala dva načina krmarjenja in za vsakega od njijo je veljal kompleksen skupek pravil. Iz tega je sledilo, da Krmar Titanika Robert Hitchins, ko je zagledal ledenik, enostavno naj ne bi vedel, kaj naj naredi, se tako zmedel in krmilo obrnil v napačno smer, ker je na parni ladji uporabil pravilo manevriranja, katero velja za jadrnice in ne za parnike. Tako bi naj sam Titanic še bolj obrnil v sam ledenik in trčenje je bilo neizbežno.

Poglej si narejeno simulacijo, kako bi naj potekal trk v ledenik in nato potop Titanica:

Raziskovalca Jennifer Hooper in Tim Foecka, po stroki metalurga, ki sta ob 96. obletnici tragedije napisala knjigo z naslovom 'Zakaj je Titanik v resnici potonil', pa omenjata, da se Titanic ne bi tako hitro potopil, če ne bi pri gradnji uporabljali poceni materiala in tako material ni prenesel trka. 46.000-tonska ladja naj bi bila namreč zgrajena iz cenejših kovic, ki so ob trku 15. aprila 1912 počile prej kot bi tiste boljše kvalitete. Po njunem mnenju je irsko podjetje Harland and Wolff preseglo samo sebe, ko si je zadalo gradnjo projekta največje ladje na svetu Titanica in so se zato, da bi prihranili denar, zatekli k izbiri najcenejšim vrstam železa, s katerim so nato zgradili Titanic. S tem naj bi načrtno zavajali javnost. da gre za zelo robustno in mogočno ladjo, narejeno iz najboljših "surovin" v celoti.

Skratka, teorij je ogromno, to sta le dve omenjeni. Pristnih dokazov za večino teorij sicer naj ne bi bilo. Razbitine ladje Titanic prvič našli leta 1985.

James Cameron in njegova filmska uspešnica o Titanicu

Precej prepoznaven režiser, ki je nazadnje poskrbel za svetovno mega uspešnico Avatar, je prav tako leta 1997 posenl zelo odmeven film o nesreči ladje Titanic, kjer je v dogajanje vključil tudi ljubezensko zgodbo. Z filmom je Cameron v letih 1997 in 1998 širom sveta prislužil preko 1,8 milijarde dolarjev. Z 11 oskarji nagrajen film tako, po mnenju stroke, zelo dobro prikaže, kaj bi se naj dogajalo ob slavnostnem izplutju ladje in tisto usodno noč iz. 14. na 15. april. Če vas zanima zgodba o Titaniku in še niste pogledali filma, si ga za lažje razumevanje dogodka poglejte:

Jernej Flisar