Nedavno so bili objavljeni izsledki raziskave, v okviru katere so odkrili, da so Slovenci v primerjavi z ostalimi evropskimi državami deležni največ zastraševanj in poniževanj na delovnem mestu. Tudi Pomurje ni izjema.
V Sloveniji več poniževanj in zastraševanj
Na konferenci o promociji zdravja na delovnem mestu, ki sta jo v okviru projekta Pro Za Sto pripravila OZS ter sindikat obrti in podjetništva, so spregovorili o nujnosti učinkovitejšega obvladovanja problema preobremenjenosti zaposlenih. Kot poroča STA, je Marija Molan iz ljubljanskega univerzitetnega kliničnega centra izjavila, da je preobremenjenost subjektivno doživljanje posameznika in posledica trajajoče obremenitve oziroma stresa. V vsakem delovnem okolju je namreč 10 odstotkov ljudi, ki se počutijo preobremenjeni, za kar so krive resne psihosocialne stiske. Poudarila je, da je v Sloveniji v primerjavi z Evropo več poniževanj in zastraševanj. Med izstopajočimi motečimi dejavniki so po navedbah Molanove dodelitev več dela, kot ga je mogoče opraviti, omejen dostop do pomembnih informacij, neupoštevanje osebnih mnenj in predlogov.
Mobing je včasih težko dokazati
Svojo zgodbo nam je zaupala učiteljica iz Pomurja, ki je bila mobingu na delovnem mestu izpostavljena več let. Ker se ni želela medijsko izpostavljati, njeno ime hranimo v uredništvu. Zanjo je mobing oblika psihičnega nasilja, ki ga lahko preživi le čustveno stabilna oseba. Sama je nekdanje vodstvo šole, ki je mobing izvajalo, večkrat opozarjala na nepravilnosti, kar pa ni pripomoglo k izboljšanju položaja.
»Onemogočili so mi, da umirjeno in kvalitetno izvajam učni proces, kar se je odražalo v številnih situacijah. Pouk je potekal v neprimerni učilnici, kjer učenci niso imeli optimalnih pogojev za delo, prepozno so me obveščali o pomembnih dogodkih, mi prikrivali relevantne informacije, naložili so mi več projektov kot drugim učiteljem (pri pripravi so name pritiskali, po izvedbi, čeprav je ta bila uspešna, pa me ignorirali). Poleg tega nisem dobila izplačanih vseh dnevnic ali potnih stroškov, onemogočali so mi nadaljnje izobraževanje, saj sem bila takrat šele na začetku svoje poklicne kariere in bi mi vsak dodaten seminar še kako koristil. Razmišljala sem o drastičnih ukrepih, vendar mi je primanjkovalo dokazov, saj je tovrstno ravnanje težko dokazljivo. Situacija se je izboljšala šele, ko se je vodstvo zamenjalo. Bili so trenutki, ko sem bila obupana, vendar nisem dopustila, da bi me zlomili.«
Pojavijo se lahko zdravstvene težave
Za naš medij je spregovoril Boštjan Bajec, profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki poučuje na Oddelku za psihologijo. Zaveda se, da je mobing velik problem, uvršča pa ga med trpinčenje na delovnem mestu.
»Oblike poniževanj so med drugim poniževanje drugih, iskanje grešnega kozla, dajanje vzdevkov, samopoveličevanje (s posrednim poniževanjem drugega), pomanjkanje upoštevanja, neprimerno prisilno razreševanje konfliktov, zavračanje pobude posameznikov, nesistematično kaznovanje in še kaj bi se našlo. Posledice trpinčenja na delovnem mestu se lahko pri posamezniku odražajo v spremembah v delovanju telesa, razpoloženja, vedenja kot tudi pojavu bolezni (med drugim duševnih). Delovna klima se poslabša, produktivnost upade, število bolniških dni se poveča …«
Zagovarja stališče, da je pri poniževanju pomembno, da se poniževanemu sodelavcu opravičimo (vodstvo, organizacija, oseba, ki je poniževala) in v politiko podjetja vpeljemo ukrepe proti morebitnim posameznikom, ki tovrstno trpinčenje izvajajo. Če je potrebno, poiščemo novo delovno mesto za posameznika, ki je trpel poniževanje, oziroma premestimo posameznika, ki je poniževal. Organizacija bi morala povrniti stroške psihoterapije oziroma svetovanja za poniževano osebo kot tudi stroške izobraževanja, svetovanja, psihoterapije za tistega, ki je mobing izvajal.
