Kriza v Ukrajini skozi oči Ukrajinke, ki živi v Murski Soboti. Dejansko stanje je drugačno od tistega, ki ga prikazujejo zahodni in slovenski mediji.
Zadnje tedne so oči svetovne javnosti uprte v Ukrajino, kjer so sprva mirni protesti prerasli v izgrede, zadnje dni pa je za dodatno vročo kri poskrbela še Rusija, ki se je odkrito vpletla v konflikt. A v Ukrajini marsikaj ni tako, kot nam prikazujejo mediji, pravi naša sogovornica, sicer Ukrajinka, ki že dalj časa živi v Murski Soboti.
S starši, ki živijo na vzhodu Ukrajine in sestro, ki živi blizu Kijeva, se sliši skoraj vsakodnevno. Vsakdanje življenje je normalno. Ljudje hodijo v službe, otroci v šole, a negotovost je med ljudmi kljub temu prisotna. Medtem ko so se nemiri v Kijevu umirili, je sedaj pod vedno večjim pritiskom vzhod države. Tam se na množičnih pro-ruskih protestih zbirajo večtisočglave množice, ki se bojijo zatiranja s strani nove vlade.
Življenje v Ukrajini se je v zadnjih letih precej poslabšalo, krivdo za to pa gre pripisati korumpiranemu političnemu vodstvu, z Janukovičem na čelu. Ljudje so zato pričeli z mirnimi, legitimnimi in upravičenimi protesti proti političnemu vrhu, ki pa so se sčasoma izrodili v nasilne izgrede. Glavni krivci za to so najverjetneje nacionalistične skupine, pravi. Ukrajina je namreč nacionalno precej razdeljena država, saj je vzhodni in južni del države močno navezan na Rusijo. Tam živi velik delež prebivalstva Ruske nacionalnosti, ogromno je tudi mešanih zakonov. Pravo nasprotje je zahodni del Ukrajine, kjer Rusov že iz zgodovinskih razlogov ne marajo. Prebivalci zahodnega dela Ukrajine so tako proteste izkoristili za glasno nasprotovanje približevanju Rusiji, iskrica, ki je bila potrebna za eksplozijo nacionalistično navdihnjenih nemirov, pa je prišla z druge strani zahodne meje.
Nemiri so ločnico med ljudmi samo še povečali. Nova oblast je nemudoma ruščino ukinila kot uradni jezik, čeprav jo kot svoj rojstni jezik dojema približno polovica državljanov, približno toliko pa jo uporablja v vsakodnevnem življenju. Ravno tako so želeli omejiti dostop do ruskih medijev, česar nato sicer niso storili. Nacionalistični izgredi se širijo tudi na drugih področjih. Poleg Leninovih kipov, so izgredniki porušili in uničili tudi mnoge druge kipe in spomenike, posvečene pesnikom, pisateljem in ostalim, ki kakorkoli spominjajo na Rusijo.
Ob vsem tem sovraštvu, ki ga skrajne nacionalistične skupine izražajo do ruskih simbolov, jezika in vsega, kar je rusko, se tako zase bojijo tudi prebivalci vzhodnega dela države. Vzhod države je za celotno Ukrajino izjemnega pomena, saj se tam nahaja skoraj vsa industrija, brez katere pa bi zahodno Ukrajino v primeru razdora države čakala še težja prihodnost. Ravno zato oblasti v Kijevu tako močno nasprotujejo izvedbi referenduma o samostojnosti Krima, saj se zavedajo, da je prebivalstvo tam močno naklonjeno odcepitvi od Ukrajine. Uspešna odcepitev Krima pa bi motivirala tudi ostale dele vzhodne Ukrajine, da bi naredili podobno.
Medtem ko so zahodni mediji, ki jih nekritično povzemajo tudi slovenske medijske hiše, poročali o mirnih protestnikih, jih je večinsko ukrajinsko prebivalstvo videlo kot nasilne izgrednike. Danes se je na spletu celo pojavil posnetek prisluškovanja telefonskemu pogovoru med estonskim zunanjim ministrom Urmasom Paetom ter komisarko EU za zunanje zadeve Cahterine Ashton, v katerem sta govorila tudi o tem, da ostrostrelcev, ki so pobijali protestnike in policiste, ter s tem povzročili vsesplošen oborožen spopad, ni poslal Janukovič, temveč nekdo iz nove ukrajinske koalicije. Slednja sedaj nima namena preiskovati, kaj se je na trgu Majdan dejansko dogajalo. Posnetku pogovora lahko prisluhnete v zgornjem videu.
Sogovornica informacije o dogajanju v Ukrajini spremlja v slovenskih, zahodnih, ukrajinskih in ruskih medijih, še najbolj pa verjame ukrajinskim blogerjem, prijateljem na Facebooku in seveda sorodnikom. Pravi, da upa, da se bodo vse vpletene strani zmogle vsesti za mizo ter nastalo situacijo rešiti po diplomatski poti, a na to zaenkrat ne kaže.
