Svoje stališče do Acte in njenih posledic je predstavil spletni programer pri Mozilli Matjaž Horvat, ki cilje sporazuma podpira, manj pa skrivnostne okoliščine njegovega sprejemanja.
Mednarodni trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju – Acta je na ostro nasprotovanje naletel skoraj v vseh državah podpisnicah, tudi v Sloveniji. Pomurec Matjaž Horvat, ki je zaposlen pri programskem gigantu Mozilli, je z Acto seznanjen. Namen je po njegovem boljši kot izvedba, težava pa se pojavi pri načinih uresničevanja sporazuma.
Cilji so dobri, vendar ...
Acta je nastala kot odgovor na naraščujoči črni trg, ki se v veliki meri razlikuje od spleta, kjer so svoboščine ena od temeljnih vrednot sodobnega časa, pravi Matjaž Horvat. “S cilji sporazuma vsekakor kaže soglašati saj želi potrošnike zaščititi pred ponarejenimi zdravili, nevarnimi igračami, raznimi imitacijami ipd. Samo Evropa je namreč zaradi ponaredkov letno ob 8 milijard evrov in ne preseneča niti dejstvo, da Kitajske ni med podpisnicami. Zelo problematični pa so načini za uresničevanje teh ciljev, ki jih predvideva sporazum.“ Sporazum je daleč od medijev in javnosti namreč nastajal že štiri leta.
Ravzpiti deli sporazuma so bili omiljeni
Horvat je za Sobotainfo še poudaril, da so mnogi ravzpiti deli sporazuma, ki so predhodno zašli v javnost, v končni različici izpuščeni ali vsaj omiljeni. “ACTA imetnikom pravic omogoča tudi pridobitev začasne odredbe za prenehanje kršitve, vključno v prepovedjo prodaje ali uvoza. A tudi to smo v praksi videli že pred sprejetjem ACTA, npr. s prepovedjo uvoza Samsungove tablice Galaxy Tab,” pojasnjuje.
Težave z nakupi neoriginalnih izdelkov
Horvat opozarja tudi na del sporazuma, ki se nanaša na carinske preglede. “Oteženi bodo npr. nakupi neoriginalnih pretvornikov in polnilcev na dealextreme.com, saj bodo države na mejah v skladu z ACTA pregledovale tudi manjše komercialne pošiljke, prav tako pa bodo lahko na letališčih na naših prenosnikih, tablicah in telefonih iskali piratske vsebine,” pravi Horvat, ki meni, da je Acta interese lastnikov avtorskih pravic postavila pred temeljne človeške pravice.
Ugasnile bodo številne strani
V prihodnje se v primeru ratifikacije sporazuma obeta prisilna ugasnitev številnih spletnih strani, vprašljiv pa je tudi način določanja odškodnin, saj lahko sodišča pri oceni odškodnine upoštevajo vsako merilo lastnika avtorske pravice. "Sodišča namreč lahko pri oceni odškodnine upoštevajo vsako merilo, ki ga predloži imetnik avtorske pravice, brez da bi moral ta dokazati nastalo škodo. Ameriška zabavna industrija običajno operira z astronomskimi zneski, zanesljivo pa ne vemo niti tega, ali bi npr. kršitelj nek glasbeni album sploh kupil, če nelegalni prenos ne bi bil na voljo."
Slovenska zakonodaja strožja od evropske
Slovenska zakonodaja nekako sledi evropskim direktivam na področju boja proti spletnemu piratstvu. "Včasih pa celo želimo biti korak naprej. Kot že rečeno ACTA državam podpisnicam dovoljuje možnost, da ponudnike internetnih storitev postavi v vlogo policije.". Po besedah Horvata je slovenska zakonodaja teren za “vohljanje in “razkrivanje naročniških podatkov” pričela pripravljati že lansko leto s predstavitvijo novele Zakona o elektronskih komunikacijah. Ta poskuša uvesti trajno hranjenje podatkov o dostopih do interneta, pri nadaljnih zakonih in uredbah na področju spleta pa Slovenija spridoma upošteva navodila Bruslja.
Za internet brez cenzure
Na vprašanje, ali si internetno prihodnost predstavlja v plačljivi obliki, Horvat odgovarja: "Ne, splet bo še naprej ponujal tako brezplačne kot plačljive vsebine. V zadnjem času se nakazuje več poslovnih modelov, ki avtorjem vsebin omogočajo ustrezno plačilo, kupcem pa predstavljajo sprejemljiv strošek. Vsekakor pa se je vredno boriti, da se bo internet še naprej razvijal v korist vseh, ne zgolj peščice privilegiranih posameznikov ali korporacij. Zato mora internet ostati odprt in svoboden medij brez cenzure."