Jesen prinaša krajše dneve, manj sončnih ur in nižje temperature, kar vpliva na naše vsakdanje aktivnosti in lahko privede do pojava jesenske utrujenosti. Gre za kratkotrajni sindrom in ne za bolezensko stanje. Običajno izgine v nekaj dneh oziroma tednih.
Sindrom je povezan s spremembami letnih časov
Nastanek sindroma je povezan s prilagajanjem našega telesa na spremembe letnega časa. Manjše število ur, ki jih prinaša jesen, vpliva tudi na tvorbo melatonina in serotonina, hormonov, ki uravnavata bioritem, občutek lakote, telesno temperaturo, energijo in naše razpoloženje.
Utrujenost lahko spremljajo tudi žalost, apatija, težave s koncentracijo in spanjem (nespečnost ali zaspanost) in nemotiviranost za opravljanje vsakodnevnih nalog in opravil.
Najbolj razširjen med ženskami
Za sindromom, ki je najbolj razširjen med ženskami, starimi od 40 do 55 let, naj bi trpelo 6 % ljudi.
Kako ukrepati?
Žurnal24 poroča, da posameznikom, ki imajo sindrom jesenske utrujenosti, strokovnjaki svetujejo uživanje raznolike hrane, bogate z vlakninami, vitamini, minerali, beljakovinami in zdravimi maščobami. Priporočajo tudi redno telesno vadbo, ki pozitivno vpliva na izločanje hormonov sreče in posledično pozitivno vpliva na naše razpoloženje, in dovolj spanca.
Fotografija je simbolična.
