Marionete v obliki figuric, ki jih pri upravljanju zgoraj omenjene igrice premikamo po polju, pa bi neobremenjeno lahko primerjali z zadnjim dogajanjem na slovenski medijski sceni. če drži in dejstva kažejo na to, da je bila pred Janševo vladavino večina slovenskih medijev naklonjenih levici, kar je vodilo za v novinarstvu nezaželeno enoumje, smo novinarji, ki smo se smejali 572 podpisnikom peticije, kako hrulijo o pritiskih (koliko jih je pod pritiskom »svojih« podpisalo peticijo, nikoli nismo izvedeli), neformalno hrepeneli še po kakšnem mediju, ki bi sprožil val kakovostne pluralizacije. Nismo dolgo čakali, da se je Slovenski Demokratični Sen zdramil, ugotovil, da na (razglašenem) Delu ne bo letine in začel sejati na svojem polju. Z namenom, da bo jeseni letina dobra in obilna. Kakopak pri tem (očitno) ne bo in ni potrebno gledati na kakovost pridelka, ki bo medijsko hranil volilno telo.
Bila je pomlad. Dobili smo Slovenski tednik. Imamo poletje in (ekspresno) Ekspres. čeprav o izobraževalnih manirah mladih novinarjev, ki ga študentom ponujajo na »neodvisni« stolnici novinarstva v naši prestolnici, nimam preveč dobrega mnenja, novinarsko smetje, ki ga producirata prej omenjena medija, postavlja pod vprašaj želje (in nenazadnje finančna sredstva), ki so bile s strani malo bolj konservativne množice izražene kot potreba po protiuteži levičarskim medijem. Nekje na sredini te tehtnice se je znašel tudi tednik Reporter, ki ga lahko v medijskem prostoru, kakršnemu smo priča v Sloveniji, uvrstimo v kategorijo medijev, ki naivne množice ne prepričuje z nizkotnimi rumenimi zgodbicami in (pod)povprečnimi novinarji. Da ne govorimo o urednikih, ki zaradi tega, ker se nočejo izpostavljati (!), sploh ne pišejo uvodnikov. Reporter je v dosedanjih izdajah pokazal jasno ideološko držo, ki bi ji lahko nadeli kar nov nadimek, imenovan antišrotovstvo. Kot katalizator svobodnega medijskega prostora je (bil) na dobri poti, kajti težko si je predstavljati, da bi, recimo, na Mladininih straneh brali intervju z Janšo, v naslednji izdaji pa že s Pahorjem. Toda nekomu je očitno tudi Reporter stopil na prste. V zelo občutljivem predvolilnem času naj bi se na tekst Ane Jud (odslej bivše sodelavke Reporterja), tako slednja piše na svojem blogu www.anajud.eu, z naslovom Janša, pojdi k vragu! odzvali »tisti, ki so zadolženi za grožnje po telefonskih klicih«. Tako naj bi bil urednik Reporterja Silvester Šurla, po pisanju Judove, s strani Janševih ljudi opozorjen z grožnjami v stilu »nikoli več vas ne bomo podpirali, nikoli več ne boste prišli v Odmeve, STA vas več ne bo citirala in tako naprej, ne boste dobili državnih reklam, ja, mi smo vam dali Jurčičevo nagrado, vi ste pa do nas takšni, oh ...« Judova nadaljuje. »Tako je bilo. Šurla je rekel, da se boji, kaj mu bodo zaradi tega, ker je tekst Janša, pojdi k vragu! objavil, storili?«
Pa smo tam. če napisano drži, smo na začetku. Lahko se vrnemo nekaj mesecev nazaj in tistih nekaj novinarjev, ki jim je Janšev način vladanja blizu, naj maha s peticijami o tem, kako jim stopajo na prste. Ne verjamem, da imajo toliko hrbtenice. Z nečim je treba služiti kruh, hraniti družino in v končni fazi ohraniti psihično ravnovesje. Obstaja pa še en način. Postati novinar s psevdonimom, se pridružiti novinarsko smetarskemu mediju, delati z urednico, ki noče (ne zna?) spisati uvodnika, in se preleviti v figuro na medijskem polju, kjer očitno velja rek človek, ne jezi se!, saj nima smisla. Sizifovo delo je pač domena večinskega dela novinarskega ceha, ne glede na to, kateremu ideološkemu polju pripada. V končni fazi je pridelek levice že dolgo (trdno) zasidran in nesmiselno sanja o neodvisnem sejalcu, medtem ko so se očetje »desnice« ušteli v izbiri le-tega. In če je problem v tem, da si medij ne upa javno priznati svoje ideološko-politične usmeritve, naj to dela vsaj s kvalitetnim kadrom, ki bo znal ustvariti tudi tržno zanimiv medij. Mar v Sloveniji, oh, joj, Dobro jutro, nimamo kaj (ekspresno) kvalitetnejšega? Kot bralci pa le ne pozabite pisati na (uradni!) elektronski naslov tednika Ekspres; [email protected]. Ima to Smis(e)l?
