Geza Filo, škof evangeličanske cerkve v reformacijskem razmišljanju.
Geza Filo, škof evangeličanske cerkve je v reformacijskem razmišljanju na spletni strani zapisal:
"Drugega temelja nihče ne more položiti namesto tistega, ki je že položen, in ta je Jezus Kristus" . Te besede apostola Pavla nas ponovno uvajajo v Dan reformacije, ki nam vsako leto znova ponuja priložnost, da razmislimo o naši preteklosti in naši sedanjosti, o naši zgodovinski usodi in o vrednotah, ki jih moramo kot kristjani gojiti. To je nujno in prav, ker želimo, ker hočemo - ne le preživeti, ampak in predvsem živeti, ali kot je Primož Trubar dejal: "Stati in obstati".
Pomemben vir navdiha, kako živeti in preživeti, nam je obdobje evropske in še posebej vloga slovenske reformacije. Tedanji časi so zaradi zablod takratne Cerkve zahtevali preporod. In preporod se je tudi zgodil z versko reformacijo in širitvijo pisane in tako razumljive Božje besede.
Preporod je bil vsestranski, zajel ni samo Cerkve, ampak tudi tehnologijo in ekonomijo, estetiko in politiko. Verska reformacija in pravice posameznika so potekale hkrati, kajti reformacijski preporod se je močno izrazil v veri in etiki. Krščanstvo je stopilo na pot burnih razprav in pomembnih sprememb. Te spremembe pa so se razvijale skozi stoletja in uveljavile versko toleranco ter človekovo svobodo. Pri tej veliki preobrazbi je bila verska reformacija v središču, bila je gonilna sila vseh drugih sprememb, kar vera tudi je.
Proces reformacije je torej pomenil zgodovinsko priložnost. Kdor jo je uporabljal, je napredoval. Slovenci smo lahko ponosni na naše može tedanjega časa, ki so spoznali pomen preobrazbe in duha časa in ga znali povezati s potrebami ljudi. Objava prvih slovenskih knjig, prevodi biblijskih besedil in naposled, prevod celotnega Svetega pisma, so postavili Slovence nepovratno na zemljevid evropskih narodov. Postali smo kulturni narod. S temi dejanji je bil položen temelj vsega nadaljnjega razvoja in vseh nadaljnjih prizadevanj.
V središču tega pomembnega dejanja je bila osebnost Primoža Trubarja. Letos praznujemo 450. obletnico izida njegovega Cerkvenega reda. To njegovo delo osvetljujemo z vseh zornih kotov: versko cerkvenega, jezikovnega, kulturnega in pravnega. Pri tem se nam včasih postavlja vprašanje, ali je iz tega njegovega dela mogoče razbrati - in kako nam je danes razumeti - njegovo sporočilo?
To njegovo delo prav gotovo izkazuje širino njegovega duha, ki nam je lahko za zgled v marsičem tudi danes. Tisto najmočnejše v jedru tega Trubarjevega dela pa je njegova globoka vernost, njegova krščanska etika in njegova etičnost. Trubar je vzel krščansko sporočilo zares. To ga je motiviralo pri njegovem vodenju Cerkve, to je dalo veličino njegovemu celotnemu delu.
Prav zato pa se moramo vprašati, kako naj razumemo sporočilo, ki nam ga je zapustilo to delo Primoža Trubarja? Njegovo sporočilo je sporočilo reda in odgovornosti vsakega posameznika in sleherne institucije do našega človeškega bistva, do naše skupne kulture in do naše skupnosti.
Vprašanja, ki iz tega sporočila izhajajo, si vsakdo lahko zastavi na osebni ravni in poišče svoj odgovor. Toda to sporočilo je treba vzeti, kot ga je vzel Primož Trubar zares, ko je postavljal temelje "Cerkvi slovenskega jezika".
