Družbeno koristno delo postaja vse pogostejša oblika služenja kazni, za državo pa je lani predstavljalo strošek v višini več kot pol milijona evrov.
Družbeno koristno delo oziroma delo v splošno korist se izreka po zakonu o prekrških in po kazenski zakonodaji, pišejo na STA. Takšen ukrep po zakonu o prekrških sodišče izreka kot nadomestilo plačila globe za storjene prometne prekrške in kot nadomestilo uklonilnega zapora. Po kazenski zakonodaji takšen ukrep lahko nadomesti kazen zapora do dveh let ali denarno kazen.
Število oseb napotenih na delo v splošno korist raste
Več kot 95 odstotkov oseb sodišče na delo v splošno korist napoti po zakonu o prekrških. Obseg in vsebina družbeno koristnega dela se določita na podlagi seznama, ki ga vodi sodišče, oseba pa lahko opravi najmanj 40 in največ 400 ur družbeno koristnega dela. Od leta 2009, ko se je začelo izvajanje ukrepa, število oseb, ki jih sodišče napoti na delo v splošno korist raste. V letu 2010 je bilo na takšno obliko služenja kazni napotenih 2589 ljudi, leto pozneje 3842, v letu 2012 pa že 4103. Lani je zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev število sicer nekoliko upadlo, na 3602.
Visok strošek za ministrstvo
Zagotavljanje dela v splošno korist predstavlja ministrstvu za delo znaten strošek, saj "delavcem" krijejo stroške prevoza na delo in z dela, malico, stroške zavarovanja, v nekaterih primerih pa tudi stroške opravljanja izpita iz varstva pri delu. Povprečen letni strošek na "delavca" v letih 2012 in 2013 presegel 150 evrov. Tako je lani ministrstvo za družbeno koristno delo za 3602 ljudi namenilo skoraj 550.000 evrov. Družbeno koristno delo po oceni ministrstva predstavlja visok strošek, čeprav se med 30 in 40 odstotkov ukrepov ne zaključi uspešno. Nekateri namreč delo prenehajo opravljati ali pa se ne držijo dogovora z izvajalsko organizacijo.
V dvanajstih regijah 921 izvajalskih organizacij
V letu 2011 je bilo v dvanajstih regijah regijah 921 izvajalskih organizacij, ki so kandidatom omogočale opravljanje nadomestne kazni in drugih ukrepov v splošno korist. Najpogostejše organizacije, kjer napotene osebe opravijo družbeno koristno delo, so občine, osnovne šole, župnije, športni in mladinski centri, domovi za starejše, knjižnice, območna združenja Rdečega križa, vzgojni zavodi, stanovanjske skupine in nekatera dobrodelna društva.
