S predlogom novega dimnikarskega zakona se bodo pod nadzorom znašli tudi uporabniki 500 tisoč kurilnih naprav.
Predlog novega zakona o opravljanju dimnikarske dejavnosti je v javnosti poskrbel za zaskrbljenost. Med drugim odpira vprašanje, kako bodo pristojni sploh zmogli izvajati nadzor v skladu z določili. Doslej so namreč nadzirali samo dimnikarje, v prihodnje pa naj bi se pod njihovim nadzorom znašli predvsem uporabniki 500 tisoč kurilnih naprav.
Večja obremenitev za inšektorje
Kot za Finance pojasnjuje direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc, je za izvajanje nadzora nad dimnikarji pristojno ministrstvo za okolje in prostor.
Predlog novega zakona sicer predvideva, da bodo pristojni nad dimnikarji še naprej izvajali nadzor, a primarno bodo nadzirali uporabnike in preverjali, ali so naročili dimnikarsko storitev.
Glede na to, da so imeli pristojni težave že doslej, ko so nadzirali 59 dimnikarskih družb, pa se Zupanc sprašuje, kako bodo v prihodnje kos nadzoru kar 500 tisoč kurilnih naprav.
Prinaša zakon tudi nove nevarnosti?
Ob tem dodaja, da bi lahko dimnikarska služba zamrla, saj se ljudje ne bodo posluževali dimnikarskih storitev. Če ministrstvo nato ne bo ukrepalo, pa bo neizvajanje storitev slej ko prej privedlo do večjega števila požarov in zastrupitev.
»V Sloveniji je letno deset zastrupitev z ogljikovim monoksidom. Pričakujemo jih lahko samo še več. Dimnikar namreč marsikdaj preventivno opozori uporabnika kurilne naprave, da je z napravo nekaj narobe, čeprav greje in čeprav je vse videti normalno,« je za Finance povedal direktor komunalne zbornice.
Bodo posredovali tudi policisti?
Tanja Bolte, direktorica direktorata za okolje na ministrstvu za okolje in prostor, medtem miri, da predlog zakona predvideva tudi deset novih inšpektorjev, celoten postopek pa naj bi temeljil na popolnih podatkih v evidenci Evidim.
Obstoječo evidenco naj bi namreč nadgradili z različnimi moduli, preko katerih bi inšpekcija opravljala nadzor in vanje vnašala podatke o opravljenih dimnikarskih storitvah. Prvi nadzor bi tako potekal prek evidence Evidim, drugi pa na terenu, pri čemer naj bi imeli vpogled v podatke tudi sami uporabniki.
A zataknilo pa bi se lahko že pri samem dostopanju do kurilnih naprav, saj inšpektorji s tem vstopajo v zasebne prostore imetnikov. Ponekod v Evropi se ob tem že srečujejo s težavami, nadzore pa zato vršijo tudi v spremstvu policije. Za preprečevanje podobnih težav si bodo pri nas menda prizadevali z obveščanjem uporabnikov.
Odgovornost prevzemajo uporabniki
Na ministrstvu obenem priznavajo, da s predlogom zakona velik del odgovornosti prelagajo na uporabnike.
Medtem ko je na potrebne ukrepe doslej opozarjala dimnikarska družba s koncesijo, bi v prihodnje za nadzor odgovarjali sami imetniki. Ker pa lahko slednji s kurilno napravo ogrožajo tako sebe kot okolico, bo največ pozornosti v prvem letu terjalo predvsem ozaveščanje in izobraževanje ljudi.
