IVAN CANKAR: KRALJ NA BETAJNOVI, KOPRODUKCIJA SNG DRAMA LJUBLJANA IN MARIBOR

Četrta predstava Abonmaja drama/komedija 2014/15

Režija: Eduard Miler.

Igrajo: Jernej Šugman, Zvezdana Mlakar, Nina Ivanišin, Vladimir Vlaškalić, Aleš Valič, Tina Vrbnjak, Marko Okorn, Aljaž Jovanovič, Valter Dragan, Barbara Žefran, Kristijan Ostanek, Maja Končar, Nejc Ropret, Matija Stipanič. 

„sprenevedanje kot osrednji katalizator preživetja„

nagrajena predstava Borštnikovega srečanja 2014

V središču drame Kralj na Betajnovi (1901) je fabrikant, mogo­tec in kandidat za poslanca Jožef Kantor: povzpetnik, egocen­trik, manipulant, nasilnež, oblastnik, materialist … Podkupo­vanje, umazan lobizem in spletke so temeljni načini za dosego cilja, ko pa ti ne zadostujejo, je tudi umor sredstvo, po katerem rad poseže Kantor. Čeprav vsi vedo za Kantorjeve zločine, si nihče ne upa pokazati s prstom  nanje. Nasprotno,  Kantor je vodja, je kralj na Betajnovi in vzbuja strahospoštovanje. Betajnova si zaradi svojega hlapčevskega duha ne zasluži nič boljšega. Jožef Kantor je tisti, ki bo Betajnovo vodil ali pokon­čal, in to visoko poslanstvo mu izroča v roke sama Betajnova.

Predstava se je uvrstila v tekmovalni program Borštnikovega srečanja 2014 in prejela nagrado za najboljšo scenografijo, ki jo je ustvari Branko Hojnik.

PREDSTAVA TRAJA 1 URO IN 30 MINUT IN NIMA ODMORA.

Na voljo je nekaj vstopnic v prosti prodaji. Priporočamo rezervacijo.

cena vstopnice: 18 EUR, 16 EUR - dijaki, študenti,upokojenci

O predstavi so pisali:

»Izrazita skupinska igra obeh ansamblov, vizualno izčiščena predstava, daje poseben poudarek glasbi. Avtor songov, ki ustvarjajo prepoznavno atmosfero, je Boštjan Gombač, v fokusu  pa je hlapčevski duh Betajnove, na kateri se pogosto govori o spravi, a doseže se je nikoli. Premišljena in dosledna izvedba avtorske analize slovenskega hlapčevstva režiserja Eduarda Milerja in dramaturginje Žanine Mirčevske je dober povod za gledalčev premislek.« Marjana Ravnjak, Televizija Slovenije

»Drug izčiščen igralski ekstrem napoči v dialoškem dvoboju Kantorja (Jernej Šugman) z Maksom (Vladimir Vlaškalić), v katerem se soočita ne le zapisana karakterna protipola, pač pa tudi dve poglobljeno izpeljani vlogi, ki držita steber celotni uprizoritvi in vanjo vnašata natančno razdrobljenost posameznega značaja ter nakažeta genialno osebnostno kompleksnost, h kateri teži Cankar in je nujna za pravo dramatičnost celote.«  Zala Dobovšek, Delo .