Hrvaški apartmaji pod strožjim nadzorom, kaj se spreminja za slovenske dopustnike?

Hrvaški sabor je 3. julija 2026 sprejel novi zakon o gostinstvu, ki bo temeljito preoblikoval trg kratkoročnih nastanitev na Hrvaškem. 

Nova pravila bodo od začetka leta 2027 zahtevala, da ima vsak apartma, ki se oglašuje prek Airbnb ali Booking, uradno registrsko številko.

Brez nje oglaševanje na platformah ne bo mogoče, ponudnike platform, ki bodo kršili pravilo, pa čakajo globe do 130.000 evrov.

Registrska številka za vsak apartma

Osrednja novost zakona je obvezna registrska številka. Vsi ponudniki kratkoročnega oddajanja nastanitev na Hrvaškem bodo morali za vsako nastanitveno enoto pridobiti posebno registrsko številko.

Hrvaško ministrstvo za turizem in šport pojasnjuje, da bo pridobitev brezplačna, digitalizirana in enostavna, številko pa bo na zahtevo izdajalo ministrstvo samo.

Zakon vzpostavlja enoten sistem registracije najemodajalcev in z obvezno registrsko številko omogoča učinkovitejšo izmenjavo podatkov s platformami ter onemogoča oglaševanje neregistriranih objektov.

Kdaj začne veljati?

Čeprav je zakon že sprejet, ponudnikom nastanitev ni treba ukrepati takoj. Ministrstvo pojasnjuje, da bo obveznost pridobitve in izpostavitve registrske številke začela veljati v začetku leta 2027.

Direktor Hrvaške turistične skupnosti Romeo Draghicchio pojasnjuje, da bodo pristojni po uveljavitvi zakona najemodajalcem omogočili prehodno obdobje za ureditev vseh potrebnih dokumentov.

Obveznost zato po trenutno objavljenem pojasnilu ministrstva še ne pomeni, da bi morali imeti vsi ponudniki registrsko številko že v turistični sezoni 2026.

Konec apartmajev podjetij v stanovanjskih blokih

Nova pravila prinašajo korenito spremembo za pravne osebe in obrtnike. Ukinja se možnost izdajanja dovoljenj za sobe, apartmaje in studio apartmaje v prostorih stanovanjske namembnosti.

Stavbe se tako ne bodo mogle čez noč spremeniti v hotele.

Širši nadzor in višje kazni

Zakon krepi sistem nadzora z vključitvijo več pristojnih organov. Poleg državnega inšpektorata bodo proti neregistrirani dejavnosti lahko ukrepali tudi carinska uprava in komunalni redarji.

Zakon predpisuje kazni od 13.000 do 130.000 evrov ali od enega do šestih odstotkov finančnih prihodkov za ponudnike spletnih platform za kratkoročno oddajanje, ki ne posredujejo zahtevanih podatkov ali ne nadzorujejo najemodajalcev.

Obvezna prekategorizacija

Zakon uvaja tudi obvezno prekategorizacijo nastanitvenih objektov: za apartmaje in počitniške hiše vsakih deset let, za mladinske hotele in podobne objekte vsakih pet let ter za zasebne ponudnike prav tako vsakih deset let, medtem ko se za hotele in kampe rok podaljšuje na pet let.

Država uvaja ničelno toleranco do neplačnikov: neplačevanje turistične takse od zdaj postaja dodaten zakonski razlog za samodejno ukinitev dovoljenja najemodajalcu.

Kaj to pomeni za turiste?

Za turiste bo registrska številka pomemben podatek pri preverjanju nastanitve, ko bo obveznost začela veljati. Ker bo morala biti številka izpostavljena na spletnih platformah, bo gost lažje preveril, ali gre za uradno registrirano nastanitveno enoto. 

Težje bo prišlo do prevar, pri katerih dopustniki prispejo na počitnice in odkrijejo, da rezervirani apartma ne obstaja.

Zakaj Hrvaška uvaja spremembe?

Gre za prenos Uredbe Evropske unije, ki sta jo Evropski parlament in Svet sprejela po večmesečnih pogajanjih o pravilih za platforme, kot sta Airbnb in Booking, in se uporablja od 20. maja 2026 v vseh državah članicah Evropske unije.

Hrvaška je lani zabeležila rekordnih več kot 21,8 milijona prihodov in 110,1 milijona nočitev. Hkrati ocenjujejo, da je bilo v zadnjih treh letih zabeleženih tudi več kot deset milijonov tako imenovanih nekomercialnih nočitev, kar kaže na potrebo po jasnejših pravilih in nadzoru.

»S predlogom zakona se odločno odzivamo na izzive sive in črne ekonomije oziroma neregistrirane dejavnosti ter delamo doslej največji korak v tej smeri. Zakon uvaja jasen okvir za zajezitev neregistriranega kratkoročnega najema nastanitev z namenom zaščite zakonitih ponudnikov storitev in zagotavljanja poštenih tržnih pogojev,« je poudaril minister za turizem in šport Tonči Glavina.