Hrvaška je po poročilu Evropske agencije za okolje pri deležu odličnih kopalnih voda padla s 5. na 12. mesto. Strokovnjaki del padca pripisujejo metodologiji, a trend slabšanja je resnično prisoten – medtem ko se Slovenija uvršča na sam vrh Evrope.
Hrvaška je bila leta in leta v samem evropskem vrhu, a je po najnovejšem poročilu Evropske agencije za okolje glede deleža lokacij z odlično kakovostjo vode padla s petega na 12. mesto.
Portal Index.hr je podrobno razložil, zakaj ta padec ne odraža nujno slabše kakovosti morja.
Slaven Jozić, višji znanstveni sodelavec z Inštituta za oceanografijo in ribištvo, pojasnjuje, da je velik del tega padca mogoče pripisati dejstvu, da kar 113 hrvaških kopaliških območij še ni razvrščenih, predvsem zato, ker zanje ni na voljo dovolj dolge serije vzorčenja. V prejšnjih poročilih je bilo nerazvrščenih le nekaj plaž.
Če upoštevamo le kopališka območja, ki so dejansko razvrščena, torej vzorčena vsa leta, ki se upoštevajo pri ocenjevanju, Hrvaška še vedno stoji zelo visoko. Od 926 razvrščenih lokacij jih je 896 odlične kakovosti, kar znaša okoli 96,8 odstotka.
Resnični trend je skrb vzbujajoč
A za metodološko razlago se skriva resnična težava. Po letni oceni se delež kopalnega morja odlične kakovosti od leta 2021 neprekinjeno zmanjšuje, leta 2026 pa je dosegel najnižjo vrednost od leta 2009.
Index.hr je v obsežni analizi opozoril, da strokovnjak Jozić to neposredno povezuje z rastjo turizma. Eden glavnih razlogov za upad kakovosti hrvaškega morja je eksplozivna rast turizma v zadnjih desetletjih.
Hrvaška namreč v zadnjih letih poleti sprejme večkratno več ljudi, kot jih ima prebivalcev, število turističnih nočitev pa se neprekinjeno povečuje. Ko se je leta 2020 zaradi pandemije število turistov drastično zmanjšalo, so zabeležili največji delež plaž z odlično kakovostjo morja. Z vnovično rastjo turistov se je stanje poslabšalo.
Preveč turistov, premalo infrastrukture
Poseben problem predstavlja navtični turizem. Hrvaška je namreč kljub relativno majhni obali v svetovnem merilu ena največjih čarterskih destinacij.
Po nekaterih ocenah okoli 40 odstotkov celotnega svetovnega čarterskega prometa odpade prav na hrvaški del Jadrana.
Število marin, privezov in plovil je v zadnjih letih močno naraslo, a strokovnjaki opozarjajo, da razvoj pogosto ni sledil ustreznemu sistemu varstva okolja in infrastrukturi za sprejem odpadkov in odpadnih voda.
Ključno vprašanje zato postaja, ali lahko sedanji model razvoja turizma ostane dolgoročno vzdržen. Hrvaški turizem se namreč v veliki meri opira na podobo čistega in ohranjenega morja.
Najbolj problematična območja so po podatkih Inštituta za oceanografijo in ribištvo Kaštela in Kantrida pri Reki, kjer onesnaženje deloma prihaja prek podzemnih voda, kar otežuje iskanje izvora.
Slovenija na vrhu Evrope
Medtem ko Hrvaška išče odgovore, ima Slovenija razlog za zadovoljstvo. Po podatkih Evropske okoljske agencije se je Slovenija pri kakovosti morskih kopalnih voda leta 2025 uvrstila povsem na vrh Evrope.
Vsa slovenska merilna mesta na morju so prejela oceno odlično, kar Sloveniji prvo mesto deli s Ciprom in Litvo.
Čeprav stanje na Hrvaškem še ni alarmantno, strokovnjaki opozarjajo, da bo ignoriranje negativnega trenda dolgoročno imelo resne posledice. Slika je torej dvodelna: hrvaško morje je po vseh merilih še vedno varno za kopanje, a trend postopnega slabšanja je resnično prisoten in ga ne gre prezreti.
