Pogovarjali smo se z 28-letnim »Murašem« iz Laškega, ki vidi uspešno Muri ne le ob pomoči vodstva, ampak širše javnosti
Žogo je brcal, odkar pomni. Začel je v lokalnem nogometnem klubu NK Tim Laško, potem pa je skozi kadetske in mladinske selekcije igral pri NK Celje. Tam ga je kasneje čakala tudi prva profesionalna pogodba. Kot posojen igralec je igral tudi za NK Šmartno in NK Dravograd, a po petih letih igranja za Celje je odšel v Anglijo, v FC Watford. Tam je ostal eno leto, nato pa ga je pot vodila še bolj na sever, v škotski klub Saint Mirren, kjer je prav tako ostal eno sezono. Po polletnem igranju za bolgarski PFC Ludogorets se je vrnil nazaj v Slovenijo, kjer zdaj igra za domačo Muro 05. Jureta Travna smo ujeli pred jutrišnjo tekmo z Mariborom ...
Kdo te je navdihnil za igranje nogometa in ali si kdaj razmišljal, da bi treniral kakšen drug šport?
Za igranje nogometa me je navdihnil oče, ki me je že od nekdaj vozil s sabo na tekme malega nogometa. Res je, da sem poleg nogometa preizkusil kar nekaj različnih športov, kot so smučanje, tenis, atletiko. Pa vendar sem resnično užival le ob brcanju žoge, tako da sem se hitro odločil, da se osredotočim le na nogomet.
Standardno vprašanje: kdo je tvoj vzornik?
Težko bi rekel, da imam vzornika. Ko sem bil mlajši, pa sta mi bila najbolj všeč Hristo Stoichkov in Ronaldo (Luiz Nazario de Lima).
Na kateri klub te vežejo najlepši spomini in katerega trenerja bi izpostavil kot tistega, ki ti je v karieri največ pomagal?
Najlepši spomini me vežejo na moj matični klub NK Celje in pa škotski Saint Mirren, kjer sem se prav tako odlično počutil. Nobenega trenerja nebi posebej izpostavil, saj ima vsak svoj način dela in me je vsak naučil določenih stvari, od trenerjev mlajših selekcij pa vse do vseh trenerjev članskih selekcij.
Trenutek v nogometni karieri, ki ga ne boš nikoli pozabil?
Moj prvi gol za Saint Mirren, ki sem ga dosegel prav v zadnji sekundi in ki je odločil tekmo. Prav gotovo pa si bom zapomnil tudi moji gol na rimskem Olimpicu, kjer smo z ekipo Mure igrali v kvalifikacijah za Ligo Evropa proti ekipi Lazia.
Preizkusil si se tudi že v tujini. Kako bi razmere na Otoku primerjal z našimi (glede na tehniko igranja, organizacijo, plačilo, vzdušje na tribunah)?
Na igrišču je tempo igre hitrejši, igralci so agresivnejši in fizično močnejši. Tehnično ne izstopajo ampak vse to nadoknadijo z ogromno teka, borbenostjo in nepopustljivostjo. Organizacija v klubu se težko primerja z našo, saj je vse na veliko višjem nivoju (izjema Maribor). Prav tako so plačila redna in se res lahko osredotočiš samo na nogomet. Stadioni so večinoma polni saj Britanci živijo za nogomet. Vzdušje na tribunah je temu primerno.
Trenutno si igralec Mure, ki na žalost ljubiteljev nogometa zaseda zadnje mesto na prvenstveni lestvici. Vemo, da je imela Mura s prejšnjim vodstvom kar nekaj težav. Kako so stvari urejene sedaj, ko klub vodijo novi ljudje?
O novih ljudeh v klubu lahko povem, da se zelo trudijo rešiti klub in nastalo situacijo, vendar bo brez podpore okolja, občine in javnosti to zelo težko izvedljivo. Mislim, da bi Prekmurci morali stopiti skupaj in si ne »nagajati« drug drugemu, saj si pokrajina ob Muri zasluži močnega in stabilnega prvoligaša. Vidi se, da imajo ljudje tu radi nogomet.
Kako se razumeš s svojimi sedanjimi soigralci, bi katerega izpostavil? Kako se s soigralci motivirate pred tekmo?
Glede na situacijo v klubu mislim, da je vzdušje v slačilnici odlično. Nikogar ne bi izpostavljal, saj se z vsemi zelo dobro razumem. Pred tekmo nas najbolj motivira trener.
V soboto vas čaka t.i. večni derbi z Mariborom. Kakšna so tvoja pričakovanja pred to tekmo?
Pričakujem, da bomo vsi maksimalno »odgarali« 90 minut in pustili srce na igrišču, saj se le tako lahko nadejamo pozitivnega rezultata proti aktualnim državnim prvakom.
Saša Hidič
