Letošnja vinogradniška sezona je prinesla zdravo in kakovostno grozdje, vendar je suša ponekod zmanjšala pridelek. Strokovnjakinja opozarja tudi na vse večjo razširjenost zlate trsne rumenice.
Vinogradniška sezona se počasi zaključuje, vinogradniki pa že ocenjujejo letošnji pridelek in razmere, ki so zaznamovale delo v vinogradih. Vreme je tudi letos pomembno vplivalo na razvoj grozdja, njegovo kakovost in količino.
Ker smo že v oktobru, smo na Sobotainfo preverili, kakšna je bila letošnja vinogradniška sezona v Pomurju, ali so vinogradniki zadovoljni z letino in s katerimi težavami so se srečevali.
Za odgovore smo se obrnili na Janjo Posl Korošec, specialistko za vinogradništvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota, ki je tudi sama vinogradnica.
Kot pojasnjuje, so bile letošnje razmere za delo v vinogradih zelo ugodne, kakovost grozdja pa odlična. Kljub temu sezona ni minila brez težav, saj sta vinogradnikom preglavice povzročala predvsem suša in širjenje zlate trsne rumenice.
Ugodne razmere za delo, a suša zmanjšala pridelek
Posl Korošec letošnje pridelovalno leto ocenjuje kot odlično predvsem zaradi ugodnih pogojev za delo v vinogradih.
Vinogradniki so lahko skozi vse leto uporabljali traktorje, saj spolzek teren ni oviral njihovega dela. To je bilo še posebej pomembno na strmih vinogradniških legah.
»Tudi glede bolezni smo lahko bili zelo mirni, saj smo v letošnjem letu lahko pridelali zelo zdravo in kvalitetno grozdje, ki je osnova za zdravo in harmonično vino,« pojasni Posl Korošec.
Toda preveliko pomanjkanje padavin je na nekaterih območjih pustilo posledice.
Vinska trta je bila zaradi suše različno prizadeta, odvisno od lege vinograda. Ponekod so bili grozdi manjši in nepopolno razviti, grozdne jagode pa drobnejše.
Posledično so vinogradniki pridelali manj grozdja, manjši pa je bil tudi izplen mošta pri stiskanju. Drobnejše jagode so imele namreč debelejšo kožico in manj soka.
Kljub temu razmere niso bile povsod enake. Nekateri vinogradniki so po besedah sogovornice pridelali podobno količino grozdja kot v preteklem letu.
Grozdje bogato s sladkorji, pozorni morali biti na kisline
Čeprav je suša ponekod vplivala na količino pridelka, je bila kakovost grozdja zelo dobra.
Vinogradniki, katerih vinogradov ni prizadela toča, so v kleti pripeljali zdravo grozdje z visoko vsebnostjo sladkorjev.
Pri trgatvi pa je bilo pomembno spremljati vsebnost kislin in izbrati pravi čas za obiranje, da se te niso preveč znižale.
Ustrezno razmerje med sladkorji in kislinami je namreč pomembno za pridelavo svežega, harmoničnega in uravnoteženega vina.
Posebno pozornost so morali vinogradniki nameniti tudi odstranjevanju zalistnikov. Če bi jih odstranili preveč, bi bilo grozdje močneje izpostavljeno soncu, kar bi lahko povzročilo sončne opekline.
Posl Korošec poudarja, da so morali biti zato vsi ukrepi v vinogradih skrbno premišljeni in načrtovani.
Največ težav v mladih vinogradih in na peščenih tleh
Suša ni enako prizadela vseh vinogradov. Največ težav so imeli vinogradniki z mlajšimi nasadi, predvsem na novo zasajenimi trtami.
Te po zasaditvi potrebujejo dovolj vode za dobro ukoreninjanje in razvoj enoletnega lesa, letošnje pomanjkanje padavin pa jim je oteževalo rast.
Podobne težave so se pojavljale na vinogradniških legah s peščenimi in lapornatimi tlemi.
Na teh območjih so se trte s pomanjkanjem vode spopadale skozi celotno vegetacijsko obdobje, najbolj izrazito pa med dozorevanjem grozdja in povečevanjem grozdnih jagod.
Zlata trsna rumenica se vse bolj širi
Medtem ko letos peronospora in oidij nista povzročala večje škode, je strokovnjakinja zaskrbljena zaradi širjenja drugih bolezni vinske trte.
Po njenih opažanjih je bilo zaradi sušnega stresa mogoče opaziti precej več okužb s fitoplazmo zlate trsne rumenice, ki se vse bolj širi po pomurskih vinogradih.
»Moje mnenje je, da vinogradniki še vedno premalo resno jemljejo to bolezen, ki nam iz leta v leto jemlje več trt,« opozarja Posl Korošec.
Kot pojasnjuje, je bolezen v pomurskih vinorodnih podokoliših iz leta v leto bolj razširjena.
Njena zaskrbljenost je tolikšna, da se boji, da bi lahko širjenje zlate trsne rumenice v prihodnosti primerjali s katastrofo trtne uši, ki je vinograde prizadela okoli leta 1880.
Poleg zlate trsne rumenice je bila zaradi pomanjkanja padavin letos bolj prisotna tudi esca, znana kot kap vinske trte.
Opozarja na nujno odstranjevanje obolelih trt
Posl Korošec si želi, da bi vinogradniki karantensko bolezen zlate trsne rumenice jemali resneje in dosledno upoštevali ukrepe za preprečevanje njenega širjenja.
Med ukrepi izpostavlja trikratno tretiranje trt po cvetenju s priporočenimi insekticidi, pri samorodnicah pa vsaj enkratno tretiranje. Pri izvajanju je treba upoštevati veljavne uradne zahteve in navodila za posamezno območje.
Pomembna je tudi takojšnja odstranitev obolelih trt, in sicer tako, da te ne morejo več odganjati.
Strokovnjakinja opozarja še na urejanje vinogradniških brežin, ki naj ne bi bile zaraščene.
Posebej problematične so površine z divjo trto, saj se na takšnih območjih po njenih navedbah pojavlja veliko ameriških škržatkov, ki prenašajo zlato trsno rumenico.
Tudi opuščeni vinogradi predstavljajo težavo
Posebno pozornost namenja tudi vinogradom, ki jih lastniki ne obdelujejo več.
Vinogradnikom, ki se odločijo za opustitev vinograda, svetuje, naj površino v celoti očistijo in poskrbijo, da trte ne bodo ponovno odganjale.
Prav na takšnih površinah so lahko številčno močno zastopani ameriški škržatki, ki omogočajo nadaljnje širjenje bolezni.
Na fotografijah, ki jih je posredovala sogovornica, so vidne zaraščene površine ob vinogradih z divjo trto ter trte, ki kažejo simptome zlate trsne rumenice.
Želi si več sodelovanja med vinogradniki
Posl Korošec poudarja, da na težavo ne opozarja zgolj kot strokovnjakinja, temveč tudi kot pridelovalka grozdja, ki se zaveda posledic širjenja bolezni.
Prepričana je, da bo za omejevanje zlate trsne rumenice potrebno sodelovanje vseh vinogradnikov, dosledno odstranjevanje okuženih trt in izvajanje predpisanih ukrepov.
Njena želja je, da bi s skupnimi močmi obvladovali bolezen in preprečevali njeno nadaljnje širjenje.
Letošnja sezona je tako pokazala, da lahko pomurski vinogradniki tudi ob zahtevnejših vremenskih razmerah pridelajo zelo kakovostno grozdje. Ob tem pa ostaja odprto vprašanje, kako uspešno bodo v prihodnjih letih omejevali širjenje bolezni, ki vse bolj ogroža njihove vinograde.
