Po doslej zbranih podatkih je suša po Pomurju povzročila večmilijonsko škodo, najbolj pa so bili prizadeti koruza, buče, žita, soja in travinje.
Dolgotrajno pomanjkanje padavin in visoke temperature so letos močno prizadele pomursko kmetijstvo.
Kmetje so po številnih občinah prijavljali škodo na koruzi, bučah, pšenici, soji, travinju, krompirju in drugih kulturah, ponekod pa so bile posledice tako izrazite, da ocenjena škoda že presega milijon evrov.
Da bi dobili celovitejšo sliko razsežnosti letošnje suše, smo se z novinarskimi vprašanji obrnili na vse pomurske občine. Zanimalo nas je, koliko prijav škode so prejele, koliko hektarjev je bilo prizadetih, kolikšna je ocenjena vrednost škode ter katere kulture in območja so bila najbolj prizadeta.
Odgovori, ki smo jih prejeli do zdaj, kažejo na zelo visoke številke. Samo v dvanajstih občinah, ki so nam že posredovale konkretne podatke, skupna ocenjena škoda presega 13,2 milijona evrov, prijavo pa je oddalo najmanj 980 oškodovancev oziroma kmetijskih gospodarstev.
Končni znesek bo še višji, saj v nekaterih občinah vnosi v sistem še niso zaključeni oziroma končnih podatkov še nimajo.
Več kot 3,6 milijona evrov škode v Gornji Radgoni
Med občinami, od katerih smo prejeli podatke, daleč najvišjo skupno ocenjeno škodo beležijo v občini Gornja Radgona.
Tam so prejeli 165 vlog, škoda pa je bila prijavljena na 3051,58 hektarja kmetijskih zemljišč. Skupna ocenjena vrednost škode znaša kar 3.606.992,09 evra.
Najbolj prizadeti so bili travniki in krmne rastline, koruza, detelja, travno-deteljne mešanice, grozdje, buče, sadovnjaki, sončnice, soja in pšenica. Največ škode je bilo na območju Krajevne skupnosti Spodnja Ščavnica.
Občina ob tem opozarja, da je bila letošnja škoda bistveno višja kot v preteklih sušnih letih. Leta 2022 je bila ocenjena na nekaj več kot 1,2 milijona evrov, leta 2017 pa na dobrih 505.000 evrov.
Več kot dva milijona evrov škode v Apačah
Zelo visoka je tudi škoda v občini Apače, kjer je prijave oddalo 118 oškodovancev.
Škoda je bila prijavljena na 2388,55 hektarja, njena skupna ocenjena vrednost pa znaša 2.081.868,64 evra.
Na občini ob tem opozarjajo, da bi bila dejanska škoda lahko še višja, saj aplikacija Ajda zaradi prednastavljenih maksimalnih odstotkov poškodovanosti v nekaterih primerih ni omogočala vnosa višjih odstotkov, ki so jih na vlogah navedli oškodovanci.
Največ škode je bilo na koruzi, pšenici, ječmenu, bučah, soji in oljni ogrščici, med bolj prizadetimi območji pa so Apače, Segovci, Črnci in Mahovci.
Na Cankovi več kot 1,5 milijona evrov
V občini Cankova so prejeli 95 vlog. Ocenjena škoda je bila prijavljena na 1649,14 hektarja, njena skupna vrednost pa znaša 1.565.745,97 evra.
Med najbolj prizadetimi kulturami so bile buče, koruza, soja, zelje, hren in travniki, v sadjarstvu pa jabolka, breskve in hruške.
Več kot milijon tudi v Turnišču, Črenšovcih in Radencih
V občini Turnišče so prejeli 88 vlog. Škoda je bila prijavljena na približno 1355 hektarjih, ocenjena vrednost pa znaša 1.083.650,93 evra. Najbolj prizadeta je bila koruza, sledijo buče, krompir, pšenica, ječmen, oljna ogrščica in tritikala. Največ škode je bilo na območju Turnišča in Renkovcev.
V Črenšovcih je bilo v aplikacijo Ajda vnesenih 107 vlog, škoda je bila ocenjena na 1.041.467 evrov. Med najbolj prizadetimi kulturami so bile koruza, buče, čebula, pšenica in krompir.
Tudi občina Radenci je presegla milijon evrov škode. Prejeli so 61 vlog, škoda je bila prijavljena na 102 hektarjih, skupna vrednost pa znaša 1.000.795,06 evra.
Za primerjavo, leta 2025 so v Radencih prejeli 33 vlog za skupno 274.915,17 evra škode, leta 2023 pa 68 vlog za 539.941,51 evra škode.
V Šalovcih škodo prijavilo 122 oškodovancev
V občini Šalovci je škodo prijavilo 122 oškodovancev, pri čemer na občini opozarjajo, da je dejansko število prizadetih še večje, saj vsi manjši pridelovalci niso vključeni v uradne evidence.
Škoda je bila prijavljena na 1548,52 hektarja, skupna ocenjena vrednost pa znaša 956.126,34 evra. Največ škode je bilo na koruzi v zrnju, trajnih travnikih, krompirju, pšenici, jabolkih in bučah.
Dobrovnik, Veržej, Kuzma, Kobilje in Velika Polana
V občini Dobrovnik so prejeli 61 vlog, ocenjena škoda pa znaša 528.141,87 evra. Najbolj prizadete so bile koruza, buče, soja in travinje.
V Veržeju so prejeli 57 vlog, škoda je bila prijavljena na 549,78 hektarja in ocenjena na 457.148 evrov. Najbolj prizadeta je bila koruza, sledita pšenica in ječmen.
V Kuzmi so prejeli 28 vlog, škoda pa je bila prijavljena na 558,08 hektarja. Ocenjena vrednost znaša 342.345 evrov. Najbolj so bile prizadete koruza, pšenica, soja, travinje in buče.
Na Kobilju, eni najmanjših občin v Sloveniji, so prejeli 20 vlog, skupna ocenjena škoda pa znaša okoli 300.000 evrov. Najbolj prizadeti sta bili koruza in pšenica.
V Veliki Polani so prejeli 58 vlog, škoda je bila prijavljena na 378,83 hektarja, ocenjena vrednost pa znaša 264.475,07 evra. Najbolj prizadete so bile koruza, fižol v zrnju, buče in pozni krompir.
Posebej izrazita je bila škoda v Brezovici, kjer je bilo po podatkih občine uničenih oziroma poškodovanih 75 odstotkov koruze v zrnju in 60 odstotkov koruze za silažo.
Na Razkrižju letošnja suša najhujša po letu 2011
V občini Razkrižje so prijave zbirali od 1. septembra do 2. oktobra. Škodo je prijavilo 20 oškodovancev, skupno na 99,98 hektarja kmetijskih površin.
Ocenjena vrednost prijavljene škode znaša 219.778,72 evra.
Po površini so bile najbolj prizadete koruza v zrnju, pšenica, jabolka prve kakovosti, belo grozdje in buče za suho seme. Glede na odstotek poškodovanosti pa so izstopali jabolka, hruške, koruza za silažo, belo grozdje in trajni travniki.
Najvišje odstotke poškodovanosti so zabeležili v katastrskih občinah Razkrižje in Šafarsko, največ različnih kultur pa je bilo prizadetih v katastrski občini Veščica.
Na občini poudarjajo, da letošnja suša po vrednosti škode presega vse doslej evidentirane suše od leta 2011. Posebnih ukrepov za zmanjševanje posledic suše občina trenutno ne izvaja.
Natanko 1000 prijav in skoraj 13,45 milijona evrov škode
Če seštejemo podatke 13 občin, ki so nam že posredovale konkretne številke, je bilo prijavljenih natanko 1000 primerov škode, skupna ocenjena vrednost pa znaša 13.448.534,69 evra.
V občinah, ki so nam posredovale tudi podatke o površinah, je bila škoda prijavljena na skupno skoraj 11.800 hektarjih kmetijskih zemljišč.
Končni znesek za Pomurje bo še višji, saj vseh podatkov še ni. Mestna občina Murska Sobota nam je sporočila, da se vloge še vnašajo v sistem in da rok za oddajo poteče 9. oktobra, zato končnih podatkov še ne morejo posredovati.
Podobno je na Tišini, kjer so pojasnili, da vnosi še potekajo in bodo končne podatke lahko posredovali prihodnji teden.
Občine opozarjajo na namakanje in zadrževanje vode
Iz odgovorov občin je razvidno, da številne letošnjo sušo ocenjujejo kot hujšo kot v preteklih letih.
Več občin kot eno ključnih dolgoročnih rešitev izpostavlja namakalne sisteme, zadrževanje vode v prostoru ter boljše gospodarjenje z vodnimi viri.
V Apačah so za namakalni sistem že leta 2023 pridobili dokumentacijo in gradbeno dovoljenje, vendar projekta niso mogli prijaviti na razpis, ker ni bil zagotovljen ustrezen vodni vir.
Tudi v Gornji Radgoni kot pomemben dolgoročni ukrep izpostavljajo vlaganje v namakalne sisteme, v Šalovcih pa poudarjajo, da problem presega zmožnosti posameznih občin in zahteva sistemske rešitve na državni ravni.
