Letošnje poletje so Slovenijo preplavile predvsem miši, zdaj pa je izbruhnila še zajčja mrzlica. Za kaj gre?
Nacionalni inštitut za javno zdravje že od aprila letos opozarja na porast obolelih za mišjo mrzlico in na preventivne ukrepe, kako se pred okužbo zavarovati.
Med nadlogami, ki nas pestijo letos, so seveda tudi komarji, prav dosti pa ne zaostajajo smrdljivci. Zdaj so se druščini pridružili še zajci.
-
Globalno | 7 komentarjevHrvaško zajela mišja mrzlica: Zbolelo že več kot 70 ljudi
Do 20. julija letos so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zaznali 18 primerov zajčje mrzlice. Za primerjavo: med letoma 2005 in 2020 je bilo v vsej Sloveniji zabeleženih 29 takšnih primerov.
Praktično vsi primeri v krajih, kjer prej 20 let ni bilo niti enega
Od 18 primerov zajčje mrzlice, zaznanih v letošnjem letu, je bilo kar 17 zabeleženih na severnem Primorskem.
Primeri iz prejšnjih let so bili običajno zabeleženi na Gorenjskem, na severnem Primorskem zadnjih 20 let niso zabeležili niti enega primera zajčje mrzlice.
Kakšni so znaki okužbe?
Prvi znaki okužbe se običajno pojavijo hitro, v treh do šestih dneh. Pojavijo se lahko:
- nenadna vročina (pogosto visoka, nad 39 stopinj Celzija),
- mrzlica,
- glavobol,
- utrujenost in
- bruhanje.
Lahko se pojavi tudi kašelj, bolečine v mišicah, žrelu in trebuhu ter driska.
Na kakšen način pride do okužbe?
Človek se lahko z zajčjo mrzlico (tularemijo) okuži na več načinov.
»Predvidevamo, da je šlo pri večini okuženih oseb za okužbo prek stika z okuženo živaljo, prek klopa ali aerosolov, pri nekaterih verjetno tudi prek onesnažene pitne vode,« so za Ljubljanainfo povedali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Okužba se pogosteje pojavlja pri nekaterih poklicih: lovcih, gozdarjih, kmetih, veterinarjih, pa tudi med ljudmi, ki se pogosto ukvarjajo z rekreacijo in opravili v naravi.
Bodite pozorni na razjede na koži in otečene bezgavke
Najpogostejša oblika bolezni, ki se pojavi pri od 75 do 85 odstotkih okuženih, je tularemija z razjedo na koži in povečanimi bezgavkami.
»Na vstopnem mestu okužbe na koži se pojavi sprememba, ki se v nekaj dneh razvije v razjedo z dvignjenimi robovi, ki ne boli,« so pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Dodali so, da je v tem primeru značilno tudi otekanje bezgavk (v dimljah ali pod pazduho), ki se lahko zagnojijo. Če okužba ni zdravljena, lahko razjede trajajo več kot mesec dni, bezgavke so lahko povečane več mesecev.
Kako se izogniti okužbi?
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje v izogib okužbi svetujejo naslednje:
- kadar ste v naravi, uporabljajte repelente, ki ščitijo pred klopi, komarji in drugim mrčesom,
- uporabljajte le varno pitno vodo iz nadzorovanih vodnih virov oziroma vodovodov,
- posebej morate biti pozorni pri rokovanju z divjimi živalmi – se jih ne dotikajte, posebej, če se nenavadno obnašajo in so že na videz bolne,
- preprečujte dostop glodavcev in mrčesa do bivališč (zamrežite okna, odprtine),
- pri čiščenju drvarnic se zaščitite z masko (če je v okolici dokazanih več primerov tularemije),
- redno izvajajte postopke dezinsekcije, deratizacije.
Zajčjo mrzlico sicer zdravijo z antibiotiki. Med letos zabeleženimi primeri niso bili vsi oboleli sprejeti v bolnišnico, nekateri so se zdravili ambulantno.
