V gorah vse več nesreč.
Ob mednarodnem dnevu gorskega reševanja, ki ga obeležujemo 28. avgusta, v Gorski reševalni zvezi Slovenije opozarjajo na ključne izzive letošnje poletne sezone.
Podatki kažejo, da bi bilo leto 2025 lahko rekordno po številu nesreč v gorah, saj so gorski reševalci že posredovali v kar 470 primerih, kar je 29 več kot v enakem obdobju lani.
Najpogostejši vzroki nesreč
Največ nesreč povzročajo zdrsi na poti (30 odstotkov vseh primerov). Ti se pogosto zgodijo zaradi utrujenosti, spotika ob korenino ali kamen, izgube ravnotežja ali nepazljivosti. Med razlogi za nesreče izstopajo tudi nepoznavanje terena, neprimerna oprema ter telesna in psihična nepripravljenost pohodnikov.
Posebej zaskrbljujoč je podatek, da so morali gorski reševalci letos v 44 odstotkov primerov reševati nepoškodovane osebe, največkrat onemogle ali izgubljene.
Prav tako je do zdaj zabeleženih že 30 smrtnih žrtev, lani v istem času 23.
Velik delež tujih pohodnikov
Med nesrečami prevladujejo slovenski gorniki, a kar 44 odstotkov vseh nesreč se zgodi tujcem. To še posebej velja za območja z največ turističnega obiska – Bohinj, Bovec, Tolmin, Radovljica, Kranjska Gora in Ljubljana.
Priprava je ključna
Gorski reševalci poudarjajo, da bi bilo marsikatero nesrečo mogoče preprečiti s temeljito pripravo na turo:
- preverjanje poti in vremenske napovedi,
- primerna oprema in zadostna količina hrane ter pijače,
- realna ocena sposobnosti,
- uporaba ustreznih zemljevidov, saj aplikacije, kot je Google Maps, pogosto ne upoštevajo višinskih razlik in zahtevnosti poti.
Zelo pomembno je tudi, da pohodniki znajo prek mobilnega telefona poslati koordinate ob nesreči, saj to skrajša čas prihoda reševalcev.
Helikopterska pomoč ni vedno mogoča
Čeprav so ekipe gorške reševalne zveze dežurne tudi na Brniku, več kot 58 odstotkov intervencij poteka peš, saj helikoptersko reševanje pogosto preprečijo vremenske razmere, noč ali teren.
Ko je helikopterska pomoč mogoča, reševalci sodelujejo s Policijo Slovenije in Slovensko vojsko, uspeh pa temelji na izjemno usklajenem delu vseh služb.
Reševanje ostaja brezplačno
Gorska reševalna zveza Slovenije znova poudarja, da so gorski reševalci prostovoljci in da je reševanje v gorah v Sloveniji brezplačno.
Njihova edina naloga je, da ponesrečenca varno spravijo v dolino. O morebitni krivdi posameznikov odloča država, ne reševalci.
Hvaležnost prostovoljcem
Ob mednarodnem dnevu gorskega reševanja v gorski reševalni službi izražajo posebno hvaležnost več kot 800 prostovoljcem v 18 društvih po Sloveniji, ki svoje znanje in čas nesebično namenjajo pomoči drugim.
»Naša največja želja je, da ljudje v stiski pravočasno pokličejo na pomoč, brez strahu in brez odlašanja. Šele tako lahko rešujemo življenja,« poudarjajo gorski reševalci.
