Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) sta bili stopnji tveganja revščine in socialne izključenosti lansko leto nižji kot leto poprej, prva za 1,3, druga pa za 1,8 odstotne točke. Prva je tako znašala 12 odstotkov, druga pa 14,4 odstotka.
Po podatkih raziskovanja Življenjski pogoji (SILC) za lansko leto je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji 12-odstotna. Tako je približno 243.000 prebivalcev Slovenije živelo z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, kar je 25.000 manj kot v prejšnjem letu.
Letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je znašal 8440 evrov, mesečni pa 703 evre. Prag tveganja revščine za štiričlansko družino, sestavljeno iz dveh odraslih in dveh otrok, mlajših od 14 let, je znašal 1477 evrov na mesec, za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 1055 evrov na mesec.
Stopnja tveganja revščine se je tako glede na prejšnje leto znižala za 1,3 odstotne točke, prag tveganja revščine pa se je zvišal za 494 evrov na leto. Na Sursu navajajo, da gre pri izračunu za dohodke, prejete v letu 2018.
243.000 oseb pod pragom tveganja revščine
Med osebami, ki so prejemale nižje dohodke od praga tveganja revščine, je bilo 90.000 upokojencev oziroma 18,2 odstotka vseh upokojencev. 40.000 je bilo delovno aktivnih, 40.000 pa jih je bilo brezposelnih oziroma 43,6 odstotka od vseh brezposelnih.
41.000 oseb, ki so živele pod pragom tveganja revščine, je bilo mladoletnih otrok, 32.000 pa je bilo drugih oseb oziroma 18,9 odstotka od vseh nezmožnih za delo, gospodinj, študentov, drugih neaktivnih in nerazvrščenih oseb.
Na Sursu še navajajo, da so pomemben dejavnik zniževanja revščine socialni transferji, vključno s pokojninami. Ob neprisotnosti transferjev, bi bila stopnja tveganja namreč 22-odstotna. Če bi od dohodka odšteli še pokojnine, pa bi se ta zvišala na 39,2 odstotka.
