Za obvladovanje medvrstniškega nasilja bi morali z zakonodajo redefinirati vlogo staršev in šolnikov, meni Golob.
Pri obvladovanju medvrstniškega nasilja, ki je v porastu, nismo prav posebej učinkoviti, s spremembo zakonodaje bi morali tudi redefinirati vlogo staršev in zaposlenih v šolskem sistemu, je v odgovoru na poslansko vprašanje dejal premier Robert Golob.
Obenem je pozval, da problematike medvrstniškega nasilja ne mešamo z vprašanji romske manjšine.
Poslanka Iva Dimic (NSi) je v poslanskem vprašanju Golobu spomnila na nedavni primer medvrstniškega nasilja na brežiški osnovni šoli in opozorila, da so že maja lani seji parlamentarnih odborov vlado pozvali k ukrepanju.
»Vedno znova nas pretresajo poročila o podobnih dogodkih, vendar kakšnih konkretnih rešitev še vedno nismo slišali ne videli,« je bila kritična.
Golob: Problem bo vedno večji
Golob je pritrdil, da je problematika medvrstniškega nasilja »izjemno resna«.
»Ta problem, ki se je iz Združenih držav Amerike prelil v Evropo, bo žal najverjetneje postajal vedno večji, zato klasični normalni odzivi ministrstev, najverjetneje tudi policije, na način, kot smo jim bili priča do sedaj, verjetno ne bodo zadoščali,« je ocenil.
Pojasnil je, da je ministra za vzgojo in izobraževanje danes ponovno pozval, da mu poroča o izvedenih aktivnostih od omenjene seje odborov, in da pripravi načrt, s katerimi ukrepi se bodo skupaj s policijo lotili te problematike.
»Sam ne ocenjujem, da so bili do sedaj predstavljeni ukrepi zadostni,« je dejal.
Po njegovem prepričanju bodo morali s spremembo zakonodaje redefinirati vlogo staršev in delavcev v šolskem sistemu, slednje tudi opolnomočiti, da bodo lahko to vprašanje ustrezno naslovili.
Obenem pa ne verjame, da se da temu družbenemu fenomenu v celoti izogniti.
Ob problematiki medvrstniškega nasilja je izpostavil tudi vprašanja romske manjšine, pri čemer pa je pozval, da se teh vprašanj ne meša, čeprav včasih pride do prepleta.
Vprašanja romske manjšine po njegovih besedah namreč zahtevajo posebno obravnavo.
»Ni enostavnih rešitev,« je dejal in dodal, da bo treba pripraviti poseben akcijski načrt, kako se soočati s tem.
Nestrpnost in nasilje naraščata
Tretje vprašanje pa je po njegovem to, ali je slovenska policija ustrezno organizirana in pripravljena na soočanje s tem fenomenom medvrstniškega nasilja.
Premier verjame, da bo lahko tudi omenjeni dogodek v Brežicah služil temu, da bodo spremembe učinkovite in da bo v prihodnje obvladovanje tega pojava nekoliko bolj učinkovito.
»Danes pa žal moram tudi sam deliti mnenje, da nismo prav posebej učinkoviti pri obvladovanju tega vprašanja,« je dodal.
Na vprašanje Dimičeve, ali bo prevzel odgovornost, ker vlada v letu dni ni pripravila zakonodajnih rešitev, pri čemer pa sta nasilje in nestrpnost v šolah intenzivnejša, je odgovoril, da je treba najti učinkovit odgovor.
»Učinkovit odgovor ni v tem, da se sprašujemo o politični odgovornosti, učinkovit odgovor je v tem, kako bomo naslovili vprašanje nasilja med vrstniki,« meni.
Ob tem je vse institucije, tudi vladne in policijo, ponovno pozval, da se medvrstniškega nasilja lotijo z vso resnostjo.
Rok za odgovarjanje na poslanka vprašanja
Junijska redna seja DZ se je začela s poslanskimi vprašanji, pred tem pa so v opoziciji vnovič opozorili, da se vlada oziroma ministrstva pri odgovorih na nekatera poslanska vprašanja ne držijo predpisanih rokov.
Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je tako predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič prosila, naj vlado opozori na določilo poslovnika, po katerem bi morala vlada na vsako poslansko vprašanje odgovoriti v roku 30 dni.
Klakočar Zupančič je vlado in ministre pozvala, da se, če je le mogoče, držijo tega roka, sicer pa sporočijo, zakaj ne morejo odgovoriti na poslansko vprašanje.
»Mislim, da je to izraz spoštovanja do državnega zbora,« je poudarila.
Poslanka Svobode Lena Grgurevič pa je dejala, da veliko število postavljenih poslanskih vprašanj obremenjuje delo vlade.
