Ob veliki noči ponekod še vztraja tradicija pokanja s karbidom in možnarji.
Pokanje z možnarji in karbidom je več kot sto let star običaj, ki se v nekaterih delih Slovenije, zlasti v Prlekiji, Prekmurju in na Štajerskem, med velikonočnimi prazniki še vedno ohranja.
Hrupno praznovanje, ki simbolizira Kristusovo vstajenje, v sebi nosi močan kulturni naboj, obenem pa je zelo nevarno, opozarja Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Slovenska kulturna dediščina
Streljanje z možnarji je vpisano tudi v register slovenske nesnovne kulturne dediščine kot tradicionalna oblika praznovanja velike noči, prvega maja in nekaterih lokalnih praznikov ter slovesnosti.
Običaj, ki se prenaša iz roda v rod, sega v predkrščansko obdobje. Takrat so ljudje verjeli, da s pokanjem preženejo zle duhove, ki naj bi bili posebej dejavni ob prelomih letnih časov, kot je prehod iz zime v pomlad. Pokanje se danes običajno začne v jutranjih urah in je marsikje preraslo v organizirane dogodke z druženjem.
Pri pokanju s karbidom se v zaprt sod vnese kalcijev karbid, ki ob stiku z vodo sprošča plin acetilen. Ko ta pride v stik s plamenom, povzroči eksplozijo, ki ustvari glasen pok in odtrga pokrov soda. Učinek je za marsikoga atraktiven, a prav tako lahko izredno nevaren.
Kaj pravi zakonodaja?
Zakon o varstvu javnega reda in miru sicer omogoča uporabo karbida in podobnih plinskih zmesi med določenimi prazniki, kjer je takšno početje tradicionalno.
Vendar pa zakonodaja prepoveduje pokanje v nočnem času, med 22. in 6. uro, kršiteljem pa grozi globa.
Uporaba možnarjev je regulirana še strožje. Možnarji namreč sodijo med orožje in jih je treba prijaviti, njihova uporaba pa je dovoljena zgolj v okviru organiziranih prireditev, skladno s pogoji, ki jih določi upravni organ.
Tveganje je veliko ...
Kljub zakonski dopustnosti Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja na resna tveganja, zato svetuje opustitev običaja pokanja s karbidom. Kot so zapisali, gre za početje, ki pogosto povzroča telesne poškodbe - med njimi opekline, raztrganine, poškodbe obraza, oči ter okvare sluha.
Posebej zaskrbljujoče je, da so med žrtvami najpogosteje otroci in mladostniki, ki utrpijo trajne posledice, so dodali.
Poleg nevarnosti za zdravje pokanje povzroča tudi intenziven hrup, onesnažuje okolje in vznemirja ljudi ter živali. V zadnjih letih so zaznali tudi primere, ko so posamezniki izdelovali lastne eksplozivne mešanice, kar še dodatno povečuje tveganje za nesreče, so še zapisali na NIJZ.
