V strokovni javni razpravi predlogi prenovljenih učnih načrtov za osnovno šolo.
Predlogi novih učnih načrtov z didaktičnimi priporočili za osnovno šolo, ki so jih v okviru prenove pripravili na zavodu za šolstvo, so v strokovni javni razpravi.
Po približno tednu dni so prejeli 866 odgovorov, rok za pripombe so podaljšali do 5. marca. V združenju ravnateljev opozarjajo, da so cilji v načrtih nepregledni.
Strokovna javna razprava o predlogih prenovljenih učnih načrtov z didaktičnimi priporočili za obvezne in nekatere izbirne predmete v osnovni šoli je bila sprva predvidena od 10. do 18. februarja, vendar so po prejemu dodatnih pobud na zavodu rok za oddajo pripomb podaljšali.
»Podaljšani rok bo omogočil natančnejši pregled vsebin s strani strokovne javnosti,« so pojasnili za STA.
Po mnenju predsednice Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Mojce Mihelič je šokantno, da so jim dali tako kratek rok za odziv, ob tem pa so pozabili tudi, da so v teh dneh zimske počitnice.
Meni, da so se sicer pri pripravi učnih načrtov potrudili, da so bile vključene različne skupine, a da je priprava trajala predolgo in je zdaj premalo časa za komentiranje.
Predsednica združenja je kot pravi način ocenila, da so pripravo prenove učnih načrtov začeli s skupnimi cilji, ki niso ozko disciplinarni in jih lahko dosegajo pri različnih predmetih.
Dobro so po njeni oceni zastavljena tudi didaktična priporočila, a bi si želela, da bi se skrčile strani ostalih navodil in podrobnosti.
Po njenih besedah v učnih načrtih »ni tako veliko ciljev, zaviti pa so v toliko besedila, da se učitelj težko prebije skozi vse to«.
Obsojeni na učbenike
»Vse skupaj je nepregledno, zato učitelji posežejo po učbenikih, kjer pa je bistveno več vsebin, kot se jih zahteva v učnih načrtih. In potem javnost upravičeno stoka, kaj vse morajo otroci znati, saj se pač učitelji ne znajdejo v učnih načrtih, ker so tako zavito zastavljeni,« je dejala za STA.
Po njenem prepričanju potrebujejo jasne cilje, na kak način in s kakšnimi sredstvi jih bodo dosegli, pa naj bo domena učiteljev.
Na zavodu za šolstvo so po približno tednu dni strokovne javne razprave prejeli 866 izpolnjenih anket. Prispele pripombe bodo po izteku roka posredovali pristojnim predmetnim kurikularnim komisijam, torej avtorjem predlogov učnih načrtov. Ti bodo pripombe preučili in jih po strokovni presoji smiselno upoštevali, so napovedali.
Po zaključku zbiranja mnenj se bo po njihovih napovedih postopek nadaljeval skladno z načrtovano časovnico, po kateri bodo prenovljene učne načrte posredovali v obravnavo strokovnemu svetu za splošno izobraževanje konec marca.
Učni načrti, ki bodo potrjeni predvidoma do konca koledarskega leta, se bodo pričeli uvajati s šolskim letom 2026/27, so še pojasnili na zavodu.
Zavezani k spremembi
Spomnili so, da se je Slovenija leta 2021 z načrtom za okrevanje in odpornost zavezala k prenovi izobraževalnih programov na nivoju ključnih programskih dokumentov (učnih načrtov oziroma katalogov znanj).
Prenova se je začela leta 2022 s sprejetjem temeljnih dokumentov, ki uokvirjata proces prenove, to so izhodišča za prenovo učnih načrtov v osnovni šoli in gimnaziji ter izhodišča za prenovo kurikuluma za vrtce. Pozneje so bila sprejeta še izhodišča za prenovo katalogov znanj za splošnoizobraževalne predmete v poklicnem in strokovnem izobraževanju.
Namen prenove je predvsem opremiti otroke v vrtcih, učence in dijake ter strokovne delavce vzgojno-izobraževalnih zavodov s kompetencami, pomembnimi za soočanje z aktualnimi izzivi in izzivi prihodnosti.
Prav tako je namen preveriti in aktualizirati temeljne vsebine računalniškega in informacijskega znanja oziroma jih smiselno zajeti v prenovljenih učnih načrtih in katalogih znanj tega predmetnega področja.
Obenem pa želijo izboljšati usklajenost kompetenc z zahtevami za učinkovitejše prehajanje med stopnjami izobraževanja, pri poklicnem in strokovnem izobraževanju, pa tudi z zahtevami trga dela za lažji prehod učečih se na trg dela.
