Ministrstvo za zdravje je sprejelo načrt o opuščanju amalgama v zobozdravstvu do leta 2030.
Slovenija je po uporabi amalgamskih zalivk v zobozdravstvu v samem vrhu Evropske unije.
Le v Sloveniji, Bolgariji, na Hrvaškem in v Romuniji je iz tega materiala izdelanih več kot 30 odstotkov zalivk.
To pa se bo kmalu spremenilo, saj je ministrstvo za zdravje sprejelo načrt o opuščanju amalgama v zobozdravstvu do leta 2030.
Slabosti amalgmatskih zalivk
Amalgamske zalivke so iz živega srebra. Živo srebro uvrščamo med težke kovine in je strupeno za človeka in okolje.
Je nevrotoksin, ki povzroča trajne možganske okvare in ledvično odpoved, negativno pa vpliva tudi na zgodnji razvoj otrok in plodu.
Živo srebro v elementarni obliki sestavlja 50 odstotkov zalivke iz amalgama, ki vsebuje tudi druge kovine, kot so srebro, baker, kositer ...
Ima najdaljšo zgodovino uspešne klinične uporabe, je poceni in preprost za uporabo. Material je močan, odporen proti obrabi, in ima dolgo trajnostno dobo ter nizko pogostost sekundarnega kariesa.
Kontroverzen pa je zaradi strupenosti živega srebra. Slabosti sta njegova slaba estetika in nezmožnost vezave na zobna tkiva, zaradi česar za zagotovitev zadostne retencije oblika preparacije posega v zdravo zobno tkivo, kar je v nasprotju z modernimi koncepti minimalno invazivnega zobozdravstva.
Iz amalgamskih zalivk se živo srebro sprošča na različnih stopnjah njihove življenjske dobe: zaradi žvečenja, uživanja toplih pijač in korozije se sčasoma začne sproščati v ustno votlino, pri zobozdravniku med vstavljanjem novih zalivk in odstranjevanjem starih, pri kremiranju ali pokopu trupla ter pri ravnanju z odpadki oziroma odpadno vodo.
Največ živega srebra uporabljamo prav v dentalni medicini
Leta 2015 smo v Evropski uniji za zobne zalivke uporabili 56 od skupaj 250 ton porabljenega živega srebra.
Od takrat se je uporaba živega srebra v drugih sektorjih zelo zmanjšala, danes se največ uporablja prav v dentalni medicini.
V Nacionalnem načrtu o ukrepih za postopno opustitev uporabe amalgama v zobozdravstvu do leta 2030 so na Ministrstvu za zdravje zapisali, da je »opuščanje amalgama v zobozdravstvenih ordinacijah povezano z ozko strokovnimi, socialnoekonomskimi in okoljskimi vidiki«.
Namreč, opaža se že trend zmanjševanja uporabe amalgama v zobozdravstvenih ordinacijah po vsej Evropi.
Potrebna dodatna sredstva za opustitev uporabe amalgama v zobozdravstvu
Ministrstvo za zdravje poziva, da mora glede na pobudo Zdravniške zbornice Slovenije slediti ponovna revizija materialnih stroškov pri dobaviteljih materialov.
Namreč, razlika v materialnih stroških med amalgamsko in belo zalivko znaša povprečno 4,37 evra na zalivko.
Glede na predstavljeno so okvirno potrebna naslednja dodatna sredstva:
- 14,8 milijona evrov dodatnih sredstev letno iz naslova obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, od tega 11,9 milijona evrov zaradi dodatnih realiziranih točk in 2,9 milijona evrov zaradi dodatnih materialnih stroškov - ker je kompozit dražji kot amalgam,
- do največ 95 dodatnih programov ob upoštevanju predpostavke, da so bile vse obračunane amalgamske zalivke v letu 2019 dejansko izvedene kot amalgamske.
Načrt opuščanja uporabe amalgama v zobozdravstvu
- V letih 2023 do 2024 se postopno opusti uporaba amalgama za zalivke pri mladostnikih nad 15 let in mlajših odraslih do 26. leta ne glede na njihov status. Skrajni rok za opustitev amalgama za zalivke pri mladostnikih nad 15 let in mlajših odraslih do 26. leta je 1. januar 2025.
- V obdobju od 2025 do 2026 se postopno opusti uporaba amalgama za zalivke tudi pri odraslih na ličnikih. Pri tem se v tem delu predvideva tudi omejitev do pravice v primeru opustitve obiska pri zobozdravniku v zadnjih dveh letih. Skrajni rok za opustitev amalgama za zalivke na ličnikih je 1. januar 2027.
- V obdobju od 2027 do 2029 se postopno opusti uporaba amalgama za zalivke tudi pri odraslih na kočnikih. Pri tem se v tem delu predvideva tudi omejitev do pravice v primeru opustitve obiska pri zobozdravniku v zadnjih dveh letih. Skrajni rok za opustitev amalgama za zalivke na kočnikih je 1. januar 2030.
- Od vključno leta 2030 se amalgam za zalivke uporablja zgolj v posebnih primerih.
