Število dijakov in študentov se je v Sloveniji v desetih letih zmanjšalo za 53.500 ali za 25,8 odstotka.
To pomeni, da bo v naslednjih letih toliko manj mladih vstopilo na trg dela, kažejo ugotovitve avtorjev projekta Zlati kamen. Gre za vseslovenski pojav, pri čemer je izjema le dvanajst občin, povsod drugod je lahko zaznati podobno gibanje.
Največji padec šolajočih v največjih krajih
V Ljubljani se namreč v tokratnem študijskem letu šola 8464 dijakov in študentov manj kotpred desetimi leti, kar je 30-odstotno zmanjšanje. V Mariboru se je število skrčilo za 3670 ali za 36 odstotkov. V dvanajstih krajih je padec števila šolajočih se mladih večji od 40 odstotkov.
Kam so šla vsa dekleta in vsi ti mladi fantje?
Preprosto, manj jih je. Če pogledamo starostno skupino med 15. in 26. letom, kamor sodijo dijaki in redni študenti, se je ta v desetih letih skrčila za 68.608 oseb ali za 22 odstotkov. Število mladih se je zmanjšalo v prav vseh slovenskih krajih z izjemo Ljubljane in Škofljice.
Izstopa tudi Lendava
Število mladih se je najbolj zmanjšalo v Posočju, pri čemer prednjači Bovec, kjer je mladih za pol toliko kot pred desetimi leti. Le malo bolje je v Tolminu in Kobaridu.
Med vidnejšimi kraji, kjer se je populacija mladih med 15. in 26. letom skrčila najbolj, so še Lendava (-43 odstotkov), Velenje (-42 odstotkov), Hrastnik (-41 odstotkov) in Črnomelj (-40 odstotkov). Še v 78 krajih je padec populacije mladih večji od 30 odstotkov.
To bi nas moralo skrbeti, kajti manj mladih, ki vstopijo na trg dela, pomeni tudi manj novih plačnikov v pokojninsko blagajno, so opozorili avtorji projekta Zlati kamen.
