Spremembe zadnjih desetletij se bodo krepile, njihova stopnja pa bo zlasti v drugi polovici 21. stoletja močno odvisna od izpustov toplogrednih plinov.
Po najbolj optimističnih scenarijih bi lahko podnebno segrevanje zaustavili na 2 °C ali celo 1,5 °C glede na drugo polovico 19. stoletja so sporočili iz Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO).
Pri globalnem cilju 2 °C v Sloveniji pričakujemo dvig temperature za okoli tri stopinje Celzija nad temperaturo konec 19. stoletja, pri cilju 1,5 °C pa bi se v Sloveniji dvig ustalil nekaj desetink pod tremi stopinjami Celzija.
To pomeni, da v primeru cilja dve stopinji Celzija lahko pričakujemo več vročih dni, daljše in izrazitejše vročinske valove ter bolj izrazite nalive. Morska gladina se bo na naši obali zvišala v vsakem primeru, so sporočili iz Arsa.
V Sloveniji se je ozračje od leta 1961 segrelo za skoraj dve stopinji Celzija. Od leta 1961 so se razen jeseni močno ogreli vsi letni časi.
Število in moč vročinskih valov sta se povečala, obdobja hladnega vremena pa so postala manj pogosta in izrazita. Padavinske spremembe niso bile tako izrazite, se je pa na letni ravni v zahodni polovici Slovenije nekoliko zmanjšala količina padavin. Zaradi toplejših zim sta se zmanjšala količina snega in trajanje snežne odeje.
Velika težava toplogredni plini
V zadnjih tridesetih letih temperatura narašča za približno 0,2 stopinje Celzija na desetletje, torej bi ob nadaljevanju tega trenda že v okoli 25 letih dosegli raven 1,5 stopinje Celzija nad drugo polovico 19. stoletja.
Toplogredni plini (TGP) v ozračju vztrajajo od nekaj desetletij do nekaj tisočletij, zato učinki zmanjševanja njihovih izpustov niso takoj opazni. Zaradi vseh nakopičenih izpustov TGP v zadnjem stoletju se bo naslednji dve desetletji svet ogreval z enako stopnjo, ne glede na stopnjo omejevanja izpustov. Zelo velik vpliv pa bo imelo omejevanje izpustov na stopnjo segrevanja planeta in na druge posledice podnebnih sprememb v drugi polovici stoletja.
Na zgornji fotografiji so spremembe števila vročih dni. To je, ko najvišja temperatura zraka preseže 30 °C v primerjavi z obdobjem 1981–2010 v primeru, da nam izpuste toplogrednih plinov uspe omejiti po scenariju segrevanja planeta do 2 °C (levo) in v primeru, da nam izpustov ne uspe omejiti (desno).
