Ker običajno leto traja 365 dni in skoraj četrt dneva, je vsako četrto leto v gregorijanskem koledarju daljše za en dan. Tako dobimo 29. februar, ki se na koledarju znajde le vsaka štiri leta.
Ljudi, ki lahko svoj pravi rojstni dan praznujejo le na današnji dan, se je prijelo ime osmoljenčki oziroma smolčki, pri nas pa ob neprestopnem letu dodatno leto od rojstva dopolnijo 1. marca.
Eden takšnih je tudi Peter Dominko, novinar Sobotainfo – povprašali smo ga, kako doživlja svoj rojstni dan, ki pride le na »vsake kvatre«.
»Kot odraslemu mi je pač datum kot datum. Če pa se malo pohecam, smo smolčki nekaj posebnega, podobno kot olimpijske igre, ki so vsaka štiri leta.«
Da bi se mu zdelo, da se je proti njemu zarotil ves svet, se mu ne.
»Travm ni bilo, kvečjemu nasprotno, ponavadi sem bil zaradi datuma nekaj 'posebnega' pri sošolcih in prijateljih. Se pa spomnim, da mi sošolci v srednji nekaj časa niso verjeli, da sem rojen 29. februarja, nihče me pa zaradi tega ni zafrkaval. Kvečjemu smo se šalili na račun, da plačam rojstnodnevno rundo vsake štiri leta.«
Še najhuje pri vsem tem je, če ga »postarajo«, pristavi.
»Nimam pa najrajši, če me ob neprestopnem letu postarajo in mi čestitajo že en dan prej, torej 28. februarja.«
Za konec pa postreže z zanimivo anekdoto, ki bi si zaslužila biti povišana v statistični podatek.
»Ko sem se rodil, je oče v porodnišnici preverjal, če lahko za datum rojstva napišejo 1. marec, pa so ga (na srečo) zavrnili. Se je pa to menda kar pogosto dogajalo v preteklosti, zato mamo danes uradno kakšnega smolčka manj, kot pa nas je dejansko.«