Meira Hot in Damijan Bezjak Zrim predlagata, da bi država vsako leto pripravila osrednjo državno proslavo ob prazniku priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Poslanka Meira Hot in poslanec Damijan Bezjak Zrim sta na Vlado Republike Slovenije naslovila pobudo, s katero predlagata, da bi bila praznika priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom ter priključitve Primorske k matični domovini vsako leto deležna osrednje državne počastitve.
Kot poudarjata poslanca, oba praznika predstavljata pomembna mejnika slovenske zgodovine in simbolizirata prizadevanja slovenskega naroda za ohranitev jezika, kulture, identitete in pripadnosti skupni domovini.
Prekmurje kot pomemben del slovenske zgodovine
Slovenija 17. avgusta obeležuje državni praznik priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Leta 1919 se je po stoletjih življenja zunaj skupnega slovenskega političnega prostora pomemben del slovenskega narodnega ozemlja ponovno povezal z matičnim narodom.
Ob tem je Prekmurje ohranilo svojo posebno kulturno, jezikovno, versko in zgodovinsko identiteto, ki še danes pomembno bogati slovenski prostor.
Predlagata vsakoletne državne proslave
Poslanca v pobudi opozarjata, da sta praznika po njunem mnenju deležna premalo stalne državne pozornosti. Trenutno sta osrednjih državnih proslav praviloma deležna predvsem ob posameznih oziroma okroglih obletnicah, kar po njunem mnenju ne odraža njunega širšega nacionalnega pomena.
»Državni praznik mora imeti ustrezno državno vsebino,« poudarjata in dodajata, da proslava ni zgolj protokolarni dogodek, temveč tudi način ohranjanja zgodovinskega spomina ter povezovanja različnih generacij.
V pobudi vladi predlagata, da oba praznika trajno uvrsti v vsakoletni koledar državnih proslav in prireditev ter zagotovi organizacijo osrednjih državnih slovesnosti.
Proslave naj bi potekale v Prekmurju in na Primorskem
Po njunem predlogu bi se državne proslave praviloma odvijale v Prekmurju oziroma na Primorskem, ob sodelovanju lokalnih skupnosti, kulturnih in zgodovinskih ustanov, veteranskih organizacij ter šol.
Menita namreč, da Slovenija ni samo njeno glavno mesto, temveč celoten prostor, kjer so se pisala pomembna poglavja slovenske zgodovine.
»Praznik 17. avgust ni zgolj praznik Prekmurja, prav tako 15. september ni zgolj praznik Primorske. To sta praznika celotne Slovenije,« izpostavljata poslanca.
Po njunem mnenju bi z vsakoletnimi državnimi proslavami država pokazala spoštovanje do vseh delov Slovenije ter prihodnjim generacijam približala zgodovinske dogodke, zaradi katerih je nastala današnja država.
»Prekmurje in Primorska nista obrobje Slovenije. Sta njen nepogrešljiv del, njena zgodovinska izkušnja in njeno bogastvo,« zaključujeta v pobudi.
